plačilo sodne takse - procesna predpostavka - zakonski prekluzivni rok
Rok za plačilo sodne takse je zakonski prekluzivni rok, ki ga sodišče ne more po lastni presoji podaljševati, zaradi česar ni mogoče upoštevati pritožničine navedbe, da bo takso plačala, ko ji bodo nakazana ustrezna sredstva.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084373
ZASP člen 80, 81, 168, 168/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
fotografije – objava fotografij – materialne avtorske pravice – pogodba o odplačnem prenosu materialnih avtorskih pravic – načelo pisnosti – in dubio pro auctore – dovoljenje avtorja – avtorski honorar – avtorsko nadomestilo – civilna kazen – nepremoženjska škoda – porušeno psihično stanje – začetek teka zastaralnega roka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V skladu z 81. členom ZASP se v primeru, če avtorski honorar ali nadomestilo ni bilo določeno, določi po običajnih plačilih za določeno vrsto del, po obsegu in trajanju uporabe ter glede na druge okoliščine primera. Uporabljajo se objektivna merila, ki ustrezajo tržnim razmeram, opravijo se lahko tudi poizvedbe o podobnih plačilih na trgu. Ne gre torej za ugotavljanje običajne cene za uporabo fotografij tožnika v času, ko so bile objavljene, ampak za vprašanje, kakšno je bilo običajno plačilo za objavo primerljivih fotografij v primerljivih časopisnih medijih (tiskanih in spletnih) v primerljivem obdobju.
avtorsko delo – umetniško ustvarjanje – računalniški program – računalniška glasba – nove tehnologije pri ustvarjanju glasbe – ustvarjalni vložek – materialna avtorska pravica – odpoved materialni avtorski pravici – obvezno kolektivno upravljanje
Prvostopenjsko sodišče je dalo premajhen pomen dejstvu, da je toženkin zakoniti zastopnik pri ustvarjanju računalniško proizvedene glasbe vendarle pokazal neko stopnjo individualnega ustvarjanja. Res je pri tem uporabil računalniški program, kar je bilo nesporno ugotovljeno, a z odločilnim vložkom lastne ustvarjalne energije, in sicer z izbiro glasbil, tonov, itd. (glede na skope, a neprerekane navedbe toženke). Nekdo drug bi z istim programom torej izbral („ustvaril“) drugačno glasbo (melodijo), torej je program sam ni proizvedel povsem naključno, algoritmsko.
Obvezno kolektivno upravljanje malih pravic po ZASP pomeni, da se te pravice morajo upravljati (tržiti, prenašati, izterjevati) preko kolektivne organizacije, če to avtor in /ali uporabnik želita ali ne, vendar če do upravljanja sploh pride. Pomeni (le), če se jih upravlja, se jih mora kolektivno, pri nas prek tožnika, sicer pa ne.
ZIZ člen 226, 226/2, 226/3, 273, 273/2. ZPP člen 5, 5/1.
denarna kazen za kršitev začasne odredbe – izterjava denarne kazni – izvršilni naslov – kontradiktornost postopka – dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik – neizpolnitev obveznosti – izdaja novega sklepa o denarni kazni
Glede na namen izrekanja in izterjave denarne kazni za kršitev obveznosti oziroma prepovedi iz začasne odredbe določba tretjega odstavka 226. člena ZIZ ne predvideva oprave izvršbe na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, ne da bi sodišče hkrati tudi izdalo nov sklep, s katerim bi določilo dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo denarno kazen. Ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena, predstavlja pogoj, da sodišče lahko prične z izterjavo denarne kazni oziroma dovoli izvršbo po uradni dolžnosti. Izvršilni naslov za izterjavo denarne kazni, izrečene za primer kršitve začasne odredbe, je poleg samega sklepa, s katerim je kazen izrečena, sklep, s katerim je ugotovljeno, da je dolžnik kršil prepoved iz začasne odredbe ter se zato izrečena denarna kazen izvrši po uradni dolžnosti in je z njim dolžniku izrečena nova, višja denarna kazen za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Ob danem izhodišču mora biti pred opravo izvršbe izrečene denarne kazni torej ugotovljeno, ali je dolžnik obveznost, k izpolnitvi katere naj bi ga silila izrečena denarna kazen, morebiti že izpolnil. V postopku, v katerem se navedeno ugotovi, mora sodišče dolžniku zagotoviti možnost obravnavanja pred sodiščem.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se nanaša na nedopustnost izvršbe, ki teče na predlog prve toženke. Za to odločitev je ključnega pomena ugotovitev sodbe, da je bila prva toženka ob sklenitvi sporazuma o ustanovitvi zastavne pravice, dobroverna. V skladu z ustaljeno sodno prakso pogodbena pridobitev zastavne pravice učinkuje tudi zoper nevpisanega lastnika pod pogojem, da je pridobitelj v dobri veri.
prodajna pogodba – dvojno razpolaganje z istima nepremičninama – nakup apartmaja – neobstoj etažne lastnine – etažna lastnina – nevknjižba pravice uporabe na apartmajih v svojo korist – otvoritvena bilanca – lastninsko preoblikovanje – zemljiškoknjižno dovolilo – intabulacijska klavzula – nepremičninski posrednik – dobra vera
Ni dvoma, da je bila tožeča stranka prvi kupec spornih apartmajev, ki sta ji bila s strani druge tožene stranke kot prodajalke tudi izročena, prvi toženec pa ima položaj drugega pridobitelja ter je šlo pri sklenitvi obeh notarskih zapisov za primer dvojnega razpolaganja z istima nepremičninama, kolikor se notarska zapisa nanašata tudi na oba apartmaja. Druga tožena stranka je s prodajo apartmajev tožnici izčrpala svoja razpolagalna upravičenja.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0084384
OZ člen 197. ZPP člen 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8.
povrnitev stroškov, nastalih s prestavitvijo javne poti – dejanska razlastitev – občinska pot – izdatek za drugega – dokazi – zavrnitev izvedbe dokazov – vnaprejšnja dokazna ocena – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – stroški postopka – ponovljen postopek – nagrada za postopek – nagrada za narok
Odločilno je, da je občinska pot do prestavitve potekala po tožnikovih nepremičninah, ne da bi bil formalno izveden postopek razlastitve in ne, da bi tožnik ali njegovi pravni predniki za to dobili kakršnokoli odškodnino.
Sodišču res ni treba izvesti vseh predlaganih dokazov, vendar mora svojo odločitev ustrezno obrazložiti (drugi odstavek 287. člena ZPP), poleg tega pa je v konkretnem primeru zavrnilo izvedbo dokazov za dokazovanje dejstva, ki ga je štelo za nedokazanega (da je tožnik pristal, da sam financira prestavitev ceste), kar predstavlja prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno, posledično pa bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ob ponovnem odločanju o stroških pa naj bo sodišče prve stopnje pozorno še na 4. točko opombe št. 3 Tarife, ki določa, da če se zadeva vrne na nižje sodišče, ki se je z zadevo že ukvarjalo, se že nastala nagrada za postopek (ne pa tudi za narok) pred tem sodiščem všteje v nagrado v ponovljenem postopku.
kreditna pogodba – prenos obveznosti – pogodbena cesija – zakonita subrogacija – zamudne obresti – odstop od pogodbe – odstopna izjava – odstop pod odložnim pogojem – varstvo potrošnikov – šibkejša stranka – pritožbene novote – stroški pritožbenega postopka
Ker banka višje terjatve od tiste, ki je bila z omenjeno sodbo prisojena, ni pridobila, več na tožnico ne na podlagi pogodbenega (cesijskega) odstopa terjatve in ne na podlagi subrogacije ni mogla prenesti.
možnost sodelovanja v postopku – obveznost obrazložitve zavrnitve dokaznih predlogov – nerelevantna dejstva – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – kršitev pravil postopka, ki ni vplivala na zakonitost sklepa
Kršitev možnosti obravnavanja pred sodiščem se z določenega vidika kaže kot kršitev relativne narave. Glede na dikcijo navedene točke je ta namreč podana takrat, ko je stranki odvzeta možnost sodelovanja v postopku z nekim nezakonitim postopanjem, torej s kršitvijo določb ZPP. Sodišče prve stopnje se do dolžnikovih dokaznih predlogov ni opredelilo, saj je napačno ocenilo, da dokazi sploh niso predlagani, vendar pa so se dokazni predlogi nanašali na nerelevantne trditve. Tudi, če bi sodišče izvajalo dokaze, ne bi moglo sprejeti drugačne odločitve, saj dolžnikove navedbe niso bile relevantne in tudi ob ugotovitvi njihove resničnosti s predlogi za razveljavitev potrdil o pravnomočnosti dolžnik ne bi uspel. To, da se sodišče do njih ni opredelilo, v konkretnem primeru zato predstavlja le relativno kršitev pravil postopka, ki zaradi navedenega ni vplivala na zakonitost odločitve.
spor o pristojnosti - pristojnost - fizična oseba - postopek v gospodarskih sporih - pristojnost okrajnega sodišča - civilnopravno razmerje
Četudi gre namreč za spor med družbenikom in družbo, iz trditvene podlage tožeče stranke ne izhaja, da bi bilo zanj treba uporabiti pravo gospodarskih družb (1. točka prvega odstavka 482. člena ZPP). Iz spisovne dokumentacije je razvidno le, da tožeča stranka zahteva od tožene stranke vračilo posojila, na podlagi Posojilne pogodbe, tožena stranka pa trdi, da ji je posojilo vrnila.
ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084418
OZ člen 167, 167/4, 179, 182. ZOZP člen 20a. ZZavar člen 83. ZPP člen 285, 339, 339/1.
povrnitev nepremoženjske škode – zelo težka škoda – tek zakonskih zamudnih obresti – dokazovanje izključitve obveznosti zavarovalnega kritja – vinjenost – alkohol – izvedenec alkoholog – vzročna zveza – domneva vzročne zveze – kapitalizirana renta – odškodnina v obliki denarne rente – teorija o dohodkovni renti – obutev – nakup ortopedske obutve – krajša noga – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka – materialno procesno vodstvo
Pritožba našteje nekaj primerov, za katere meni, da je bila prisojena odškodnina nižja. Pri tem pa spregleda, da je treba prisojeno odškodnino umestiti v primerljive primere iz sodne prakse kot celoto in ne za vsako prisojeno odškodnino iz vsakega pravnega naslova iz 179. člena OZ.
Pritožbeno sodišče sicer pritrjuje tožniku, da mu gre odškodnina za nakup ortopedske obutve, ki jo mora nositi zaradi poškodbe oziroma 5 cm krajše noge. Vendar mora za utemeljenost zahtevka za mesečno rento tožeča stranka dokazati, da je sposobnost pridobivanja zaslužka ali drugačnega načina zagotavljanja preživljanja zaradi telesne poškodbe oziroma okvare zdravja, podana.
Ker je tožeča stranka upravičena do odškodnine iz naslova izgube na zaslužku in če je ta škoda gotova in bodoča, ji gre denarna renta, če je predložila dokaze. Sodišče prve stopnje, bi moralo tožeči stranki predočiti dejstvo, da je za izračun potreben izvedenec finančne stroke (285. člen ZPP).
osebni stečaj – namen postopka osebnega stečaja – prodaja premoženja zaradi plačila navadnih terjatev – prodaja nepremičnine – hipoteka – dodatni sklep o prodaji
Dolžnik ni trdil, kakšna je višina obveznosti, ki jo ima do hipotekarnega upnika, zato ni mogoče preizkusiti njegovih trditev, da z morebitno prodajo zastavljenega premoženja po ceni 65.000,00 EUR ne bo mogel biti poplačan noben navadni upnik.
Za utemeljitev očitka, da prodaja zastavljenih nepremičnin ni v skladu z namenom vodenja postopka osebnega stečaja, ker da se iz kupnine ne bo oblikovala splošna stečajna masa, bi za ugotovitev tega dejstva moral dolžnik še trditi, da je o svojih obveznostih do hipotekarnega upnika dal upravitelju vse potrebne podatke.
Pravni interes za odločitev po tožbi za nedopustnost izvršbe je podan, kadar bo tožnik na podlagi ugodilne sodbe dosegel, da upnik (toženec v pravdi) za poplačilo svoje terjatve ne bo mogel seči na predmet izvršbe.
POGODBENO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV – ODŠKODNINSKO PRAVO – ODVETNIŠTVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0084375
ZVPot-1 člen 37c, 37c/3, 38. OZ člen 640. ZOdvT tarifna številka 3102.
podjemna pogodba – jamčevalni zahtevki – odstop od pogodbe – povrnitev škode – odškodninski zahtevek – poslovna odškodninska odgovornost – stroški postopka – nov narok po razveljavitvi odločbe
Tožeča stranka z odškodninskim zahtevkom dejansko zahteva plačilo stroškov, ki so potrebni za odpravo napak oziroma za dokončanje del, ki bi jih morala opraviti tožena stranka. Tožeča stranka s tem zahtevkom zahteva odpravo napak na stroške tožene stranke, saj bo navedena dela morala opraviti po drugem podjemniku, s tem pa ji bodo lahko nastali višji stroški, kot so bili dogovorjeni v pogodbi. Tožeča stranka bi bila upravičena do plačila navedenih stroškov, četudi ji še niso nastali, če bi jih uveljavila v okviru prekluzivnega roka, kot ga določa drugi odstavek 38. člena v zvezi s tretjim odstavkom 37c. členom ZVPot-1. Gre namreč za posebno vrsto poslovne odškodninske odgovornosti, ki izključuje uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti tudi glede zahtevkov (pravic) naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti stvari zaradi napake. Zato je odpravo te škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov.
Tožeča stranka utemeljeno opozarja, da ji pripadajo stroški po tarifni številki 3102 po Zakonu o odvetniški tarifi, ker je bila zadeva razveljavljena in je bil opravljen nov narok. Sodna praksa, ki se je izoblikovala v podobnih primerih, priznava nagrado za (nov) narok, ne priznava pa nagrade za postopek.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL0071235
OZ člen 83, 121. ZVPot 23.
življenjsko zavarovanje za primer smrti ali doživetja in za primer določene hude bolezni – multipla skleroza – prostovoljno zavarovanje – zavarovalna pogodba – zavarovalno kritje – nastop hude bolezni v čakalni dobi – skrbnost bolnika – običajno ravnanje povprečnega bolnika – ničnost splošnih zavarovalnih pogojev – nejasna določila – izpolnjenost dveh dodatnih pogojev – skupni namen strank
Splošni pogoji so jasni in razumljivi. Povprečno skrben človek bi jih prebral, iz njih pa jasno izhaja, da za izplačilo zavarovalnine ne zadošča zgolj diagnoza določene bolezni, pač pa morajo biti za izplačilo izpolnjeni še dodatni pogoji, zato ne gre za primer, ko bi bilo treba razlagati nejasna določila (83. člen OZ) in tudi tožeča stranka tega ni zatrjevala.
Ne gre za primer, da splošni pogoji povzročijo, da je izpolnitev pogodbe znatno drugačna od tistega, kar je potrošnik utemeljeno pričakoval, saj bi ob zadostni skrbnosti potrošnika ta pogoje prebral in vedel, da zgolj diagnoza določene bolezni za izplačilo zavarovalne vsote še ne zadošča, ampak so potrebni še dodatni pogoji.
rok za plačilo sodne takse – procesni rok – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – razlogi za vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiva zamuda pravnega dejanja – vročanje sodnih pisanj – napake pri vročanju – napaka poštnega uslužbenca
Ker pri nepravilni vročitvi ne more priti do zamude, poleg tega pa gre pri tem za napako sodišča, je v teoriji in sodni praksi uveljavljeno stališče, da stranka nepravilnosti pri vročanju ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, ampak je napačna vročitev lahko le pritožbeni, revizijski ali obnovitveni razlog. Pri tem ni bistveno, da gre za napako pošte, saj sodišče pisanja vroča po pošti in se zato nepravilno vročanje s strani poštnega uslužbenca še vedno šteje kot nepravilno vročanje sodišča.
zavarovanje pred odgovornostjo – lastna pravica oškodovanca in direktna tožba – odškodnina za nepremoženjsko škodo – krivdna odgovornost – padec na mokrih tleh – dolžna skrbnost – profesionalna skrbnost – opozorilne table – dokazna ocena – soprispevek oškodovanca – zlom zapestja – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – strah – srednje hud primer
Odločitev o izključni krivdi zavarovanca tožene stranke za tožničino škodo je pravilna. Njegovo dolžno skrbnost glede vzdrževanja in čiščenja pohodnih površin v zdravstvenem domu je treba namreč v konkretnem primeru presojati še posebej strogo – po merilih profesionalne skrbnosti. Gre za javno ustanovo, v kateri se dnevno giblje veliko število pacientov v različnem psihofizičnem stanju. Zato je skrb za njihovo varnost in zdravje pri gibanju za izvajalca zdravstvenega varstva še posebej poostrena.
URS člen 15, 33. ZD člen 9, 130, 130/3, 132, 141, 219.
zapuščina brez dedičev - last rs - deklaratorna odločba - postopek v primeru neznanih dedičev - dedna pravica - dedič - pravica zahtevati zapuščino - zastaranje pravice zahtevati zapuščino - subjektivni rok - objektivni rok - zakonski rok - pravica do zasebne lastnine in dedovanja - uresničevanje in omejevanje pravic - originaren način pridobitve lastninske pravice - razlastitev
Sklep o razglasitvi zapuščine brez dedičev za državno lastnino in o izročitvi zapuščine državi je le deklaratorne narave. Z njegovo izdajo dedič ne izgubi dedne pravice niti nanjo oprte lastninske pravice. Ostaja zapustnikov dedič s pravico zahtevati zapuščino kot zapustnikov dedič, vendar v rokih, ki jih, tako kot v odnosu do ostalih dedičev, predpisuje zakon v 141. členu ZD.