Subjektivno dojemanje tožene stranke glede vsebine sodne poravnave pri njeni razlagi ni pomembno, zato pritožnica ne more doseči uporabe razlagalnega pravila iz drugega odstavka 82. člena OZ niti s sklicevanjem na to, da se je tudi njen zastopnik kot pravni strokovnjak ob sklepanju poravnave nedvomno zavedal, da je treba s poravnavo popolnoma urediti razmerja med strankama.
Res je, da tožeča stranka kljub poskusom ni uspela odpraviti napake v zvezi z izdelovanjem varnostnih kopij. A pritožnica spregleda to, kar je ugotovilo prvostopenjsko sodišče, sledeč izvedenčevemu mnenju - da je šlo v tem delu le za enega od manjših segmentov pogodbenih obveznosti tožeče stranke, s tem pa za napako v neznatnem delu obveznosti, ki naročnikovega odstopa od pogodbe ne upravičuje (niti ob naknadnem roku).
Naročnik lahko odstopi od pogodbe o delu zaradi napak izpolnitve, ne da bi prej (neuspešno) zahteval odpravo napak, le v situacijah iz 638. člena OZ. Napake v običajnih lastnostih (lastnosti, ki bi jih glede na specificirano naročilo in poslovne potrebe tožene stranke moral imeti izdelek tožeče stranke po pravilih stroke, pa niso nič drugega kot običajne lastnosti izdelka), pa v ta okvir ne sodijo.
Ker tožena stranka ni dokazala, da bi bili razlogi za njen odstop od Pogodbe na strani tožeče stranke, je sodišče prve stopnje njen odstop od Pogodbe pravilno pravno kvalificiralo kot odstop po volji naročnika.
Trditveno in dokazno breme glede omejitve podjemnikove pravice do polnega plačila je prvenstveno na naročniku.
preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - znižanje preživnine - sprememba preživnine - dvofazni postopek - bistveno spremenjene okoliščine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti tožnika, potem ko je ugotovilo spremenjene okoliščine iz 132. člena ZZZDR, po nepotrebnem ugotavljalo, za koliko so se tožnikovi dohodki povišali v primerjavi z dohodki, ki jih je imel ob določitvi preživnine.
prisilna hospitalizacija - zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - ogrožanje življenja in zdravja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo vse elemente, ki so potrebni za sklepanje, da se pritožnico zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike. Ti pogoji so konkretizirani, izkazani pa tudi s pritožničinim zaslišanjem in izvedeniškim mnenjem izvedenke psihiatrinje.
URS člen 54, 54/1. ZZZDR člen 102, 106, 106/5. ZPP člen 421, 421/4.
roditeljska pravica - spremenjene razmere - ukinitev stikov - odklanjanje stikov s strani otroka - odvzem pravice do stikov z otrokom - sposobnost otroka, da izrazi svoje mnenje - pravica otroka, da izrazi svoje mnenje
Ker deklica na travmatičen način odklanja stike, kar je posledica očetovega ravnanja, je utemeljen poseg v njegovo starševsko pravico na način, da se mu odvzame pravica do stikov z mladoletnim otrokom.
ZDR-1 člen 89, 89/2, 118, 118/1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlovanje novih delavcev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza
Tožnica je bila z odpovedano pogodbo zaposlena na delovnem mestu posluževalca stroja za mehansko obdelavo ulitkov. Na isto delovno mesto je toženka, še preden je tožnici vročila izpodbijano odpoved ter nato tudi v času odpovednega roka, zaposlovala in sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas (iz razloga začasno povečanega obsega dela) z drugimi delavkami. To pa pomeni obstoj okoliščine, da pri podaji odpovedi tožnici ni obstajal utemeljen odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved nezakonita kljub siceršnjem obstoju poslovnega razloga.
ZPP člen 139, 139/3, 282, 282/2, 282/3. ZPP-E Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (2017) člen 125, 125/1, 125/2.
novela ZPP-E - pritožbeni postopek - uporaba pravil novele ZPP - sistemska razlaga zakona - vročanje pravnim osebam
Ker je odločba pred sodiščem prve stopnje izdana po začetku uporabe ZPP-E, mora višje sodišče uporabiti nov ZPP-E, kar pa ne pomeni, da presoja pravilnost odločitve sodišča prve stopnje po spremenjenem 282. členu ZPP. Uporaba novega zakona po sistemski razlagi sodišču druge stopnje nalaga le, da postopek pred sodiščem druge stopnje vodi v skladu s pravili novega zakona, ne pa tudi da presoja postopanja sodišča prve stopnje upoštevaje nov zakon. Drugačna (dobesedna jezikovna) razlaga bi (lahko) pripeljala do absurdne situacije, ko bi sodišče prve stopnje (pravilno upoštevaje določbo prvega odstavka 125. člen ZPP-E) postopalo po pravilih starega zakona, sodišče druge stopnje pa bi ugotavljalo kršitve, ker nov zakon določa drugačna pravila.
umik predloga - izbrisna tožba - izbris zastavne pravice in zaznambe izvršbe - razveljavitev izvršilnih dejanj
Določbi 300. in 305. člena ZFPPIPP res urejata zakonske posledice za primer, če (ločitveni) upnik ne vloži tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve in ločitvene pravice, česar po pritožbenih navedbah naj ne bi storil. Vendar to ne pomeni, da lahko tretji na njihovi podlagi zahteva v izvršilnem postopku razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj. Takšne določbe v ZFPPIPP in ZIZ ni. Če ne bo upnik sam kljub ustavitvi postopka zahteval razveljavitev opravljenih izvršilnih dejanj, bo moral tretji s tožbo v pravdnem postopku zahtevati od upnika izbris bremen.
Upravnik od etažnih lastnikov lahko izterjuje stroške na pogodbeni podlagi, torej, če ima za to posebno pooblastilo, sicer pa le, če je stroške založil iz lastnih sredstev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009295
OZ člen 132, 168, 168/3. ZPP člen 7, 212, 285.
zakupna pogodba - zakup nepremičnine - kmetijska zemljišča - odstop od zakupne pogodbe - predčasen odstop od pogodbe - povrnitev premoženjske škode - pravica do povrnitve škode - pogodbena odškodninska odgovornost - odškodnina iz naslova izgubljenega dobička - bodoča škoda - izgubljeni dobiček - ugotovitev obsega izgubljenega dobička - višina izgubljenega dobička - višina škode - preteklo poslovanje - trditvena podlaga - trditveno breme - materialno procesno vodstvo - vmesna sodba
Sodna praksa je pri ugotavljanju višine izgubljenega dobička zavzela stališče, da se v primeru, ko se je tožeča stranka že pred škodnim dogodkom ukvarjala z enako dejavnostjo, obseg izgubljenega dobička ugotavlja na podlagi podatkov o preteklem poslovanju. Tožnik sicer ni navedel, kakšen prihodek in dobiček je ustvaril v obdobju izvajanja zakupne pogodbe, pomanjkljiv je tudi izračun o vrednosti kmetijske pridelave v letu 2006, saj vsebuje le informativni podatek o čistem dohodku, ne pa tudi o stroških poslovanja in drugih stroških, da bi bil mogoč izračun dobička. Vendar je po stališču revizijskega sodišča potrebno upoštevati, da je bil tožnik kmetovalec, ki je večino pridelka prodajal sam na tržnici ali ga je vozil direktno strankam. Zato je navedeno stališče sodne prakse prestrogo in je treba pritrditi pritožbi, da je tožnik z navedbami v tožbi in na glavni obravnavi zadostil trditvenemu bremenu glede višine odškodnine iz naslova izgubljenega dobička.
Tožena stranka tožnikove pogojne odstopne izjave ni sprejela. Ne glede na razloge za takšno ravnanje tožnika (zdravstveni razlogi ali želja po spremembi kulture nasadov zaradi izboljšanja poslovanja), je dejstvo, da je bila tožnikova izjava le pogojna in že zato ni vplivala na obstoj zakupne pogodbe in višino pričakovanega izgubljenega zaslužka. Tudi sicer bi odločanje o tem, ali bi tožniku škoda nastala zaradi predčasnega prenehanja zakupne pogodbe, ker naj bi sam želel od nje odstopiti že pred tem, po presoji pritožbenega sodišča nasprotovalo pravnomočni vmesni sodbi, ki zajema celotno podlago zahtevka, tudi ugotovitev nastanka škode, zako da se v nadaljnjem postopku presoja le dejstva, ki so povezana z ugotavljanjem višine škode.
Splošna deklaracija ZN o človekovih pravicah člen 11, 11/1.. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 6/2.. Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah člen 14, 14/2.. URS člen 27.. KZ-1 člen 86, 86/9, 86/11, 87.
nadomestitev izvršitve zaporne kazni z delom v splošno korist
Tudi z izvršitvijo zaporne kazni na alternativni način se uresničuje tako generalna kot specialna prevencija ter resocializacija storilca, pri tem pa mora način izvršitve kazni odvračati obsojenca in druge od izvrševanja kaznivih dejanj; skratka, biti mora koristen tako za kaznovano osebo kot za družbo.
zdravljenje v psihiatrični bolnišnici v oddelku pod posebnim nadzorom - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - razlogi sklepa - pomanjkljivi razlogi - absolutna bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje navaja, da pritožnica ni zmožna sodelovati pri manj omejujočih oblikah zdravljenja, saj da glede na psihično stanje ni sposobna razumeti svojega stanja. Ker naj bi to zdravljenje (kot ugotavlja sodišče prve stopnje) potekalo v obliki jemanja ustreznih zdravil, ni ustrezno (konkretno) pojasnjeno, zakaj to kljub njenemu trenutnemu psihičnemu stanju ne bi moglo enako uspešno potekati v manj prisilni (to je "milejši") obliki.
Tožeča stranka sicer ni javna uslužbenka, vendar pa je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je tožena stranka, ki opravlja koncesijo na področju socialnega varstva, dolžna v skladu s 46. členom ZSV delovna razmerja zaposlenih pri njej urejati v skladu s kolektivnimi pogodbami, zakoni in drugimi akti, ki veljajo za zaposlene v javnih zavodih s področja socialnega varstva.
Tožeča stranka je lahko kadarkoli po prevedbi uveljavljala nepravilnost pri določitvi delovnega mesta in plačnega razreda za nazaj, torej za čas po 1. 8. 2008, pri tem pa je bila omejena le z zastaralnim rokom.
Ker je tožeča stranka pred prevedbo opravljala delo na delovnem mestu, ki je bilo uvrščeno v IV. tarifno skupino, za katero tudi izpolnjuje pogoj strokovne izobrazbe IV. stopnje, tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je tožečo stranko pravilno prevedla na delovno mesto "socialna oskrbovalka III", saj se za to delovno meso zahteva III. stopnja strokovne izobrazbe.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011052
ZDR člen 33, 43, 184.. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 19, 25.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/1, 153/2, 171, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - soprispevek - padec z višine - nevarna dejavnost - premoženjska škoda
Tožnik (policist) je padel z višine več kot 3 m. Do padca in posledične poškodbe je prišlo, ker se je pri sestopu s tovornega vozila na višini 3 m zamaknila letev. Pritrditi je treba oceni sodišča prve stopnje, da je tožnik opravljal delo, ki je v danih okoliščinah pomenilo nevarno dejavnost. Opravljanje dela, pri katerem med sestopom lahko pride do padca z višine več kot 3 m, pomeni opravljanje nevarne dejavnosti, zaradi česar se v skladu s 149. členom OZ šteje, da škoda, ki je nastala v zvezi z nevarno dejavnostjo, izvira iz te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok.
Tožnik bi se kot povprečno usposobljen delavec moral toženo stranko oziroma nadrejene pred vzpenjanjem opozoriti na to, da lestev ni ustrezna in je zato ne more uporabiti. Za obstoj oškodovančevega prispevka k škodi ni potrebno naklepno ali hudo malomarno ravnanje. Zadostuje že nižja stopnja krivde. Ko je tožnik ocenil, da obstaja verjetnost prisotnosti prebežnikov v tovornem vozilu, bi moral preveriti varnost lestve ter o svojih ugotovitvah obvestiti nadrejeno osebo, česar pa ni storil. Tožnik se je zavedal neuporabnosti lestve, ki jo je imel na razpolago, pa ni zahteval njenega popravila ali zamenjave oziroma, ni odklonil dela. Ravnal je neskrbno. Zato je k nastali škodi prispeval do višine 10 %.
Odvetnica je pravilno zastopala toženko v postopku pred sodiščem prve stopnje. V primeru, ko so pooblaščenci organizirani kot odvetniška družba, so za zastopanje pooblaščeni vsi družbeniki te družbe, če pa so organizirani kot odvetniška pisarna, so za zastopanje pooblaščeni tudi zaposleni v takšni odvetniški pisarni.
Podpis vlagatelja, ki nima pooblaščenca, se mora nahajati na koncu pisne vloge, medtem ko je podpis pooblaščenca, zlasti pa odvetnika, običajno v rubrumu, pod navedbo pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom odvetnika ali stranke - pravne osebe.
Dejstvo, da isto sodišče odloča v več postopkih, kjer je udeležen tožnik (civilni, kazenski), ne izkazuje pristranskosti sojenja v posameznih postopkih.
Članki niso objektivno žaljivi in iz njih ni mogoče zaznati senzacionalističnega poročanja, uporabe slabšalnih besed in zvez ali negativne vrednostne ocene tožnika. Toženka ob pisanju člankov tudi ni navajala, da je tožnik kriv očitanih mu kaznivih dejanj. Zgolj povzela je dogajanje na narokih v kazenskem postopku. V člankih je uporabljala pogojnik in povprečen bralec ni mogel zaključiti, da je tožnik kaznivo dejanje storil.
Tožnik v predmetni pravdi ne uveljavlja odškodnine zaradi razlastitve, ampak odmeno, ki naj bi bila posledica (z njegove strani zatrjevanega) toženkinega nedopustnega ravnanja.
Tožnik je nedopustnost toženkinega ravnanja utemeljeval z njenim sprejemom prej omenjenega (in po njegovih trditvah) nezakonitega (in celo) protiustavnega odloka v letu 2005.
Posest je po določbi prvega odstavka 24. člena SPZ neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest), medtem ko je toženec preko parcele št. 40/6 občasno hodil in vozil na parcelo št. 40/4, za kar je vselej imel dovoljenje večinskih lastnikov.
Kdor občasno zapelje preko tuje nepremičnine na prošnjo in po dovoljenju lastnika, nima posesti. Takšna uporaba ne predstavlja dejanske oblasti nad nepremičnino.
Obravnavano ravnanje je namreč brez tožničinega soglasja poseglo v dotedanji način izvrševanja posesti. To pa je po določbi 35. člena SPZ razlog za varstvo posesti celo med več soposestniki. Obravnavani del parcele št. 40/6, na katerem je prišlo do motenja posesti, predstavlja zelenico pred stopniščem in vhodom v tožničino stanovanje. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica na tem delu zelenice imela postavljena cvetlična korita. Toženec njene posesti cvetličnih korit in tega dela zelenice ni zanikal.
Brez tožničinega soglasja ni smel posegati v to posestno stanje, ne glede na to, ali sta se ostala dva solastnika nepremičnine s tem strinjala ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011641
ZDR člen 184.. OZ člen 179.. ZPP člen 155.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - odmera višine odškodnine - odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe
Zaradi škodnega dogodka je tožnik utrpel zlom velike grče desne nadlahtnice, izpah desnega ramena in udarnino desne strani prsnega koša, kar je po mnenju izvedenca visokoenergetska poškodba desnega ramena. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ugotovitve sodnega izvedenca iz podanega izvedenskega mnenja, zlasti glede intenzitete in trajanja telesnih bolečin, pa tudi glede poteka zdravljenja ter ustrezno ocenilo vse neugodnosti, ki so bile povezane z zdravljenjem poškodb. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prisojena odškodnina v višini 8.000,00 EUR primerna in pravična.
Tožnik je spremenil tožbo oziroma zvišal tožbeni zahtevek tik pred zaključkom postopka pred sodiščem prve stopnje. S pripravljalno vlogo z dne 25. 8. 2017 je prvotni tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljal s tožbo v višini 25.035,92 EUR, zvišal na znesek 32.035,92 EUR, postopek pa se je nato zaključil na naroku za glavno obravnavo z dne 19. 9. 2017, na katerem je bila izdana izpodbijana sodba. Vse do 25. 8. 2017 je postopek potekal v zvezi z odškodninsko terjatvijo v znesku 25.035,92 EUR. Zato je to vrednost spornega predmeta potrebno upoštevati ne le pri vrednotenju opravljenih storitev v prvem sojenju (in v pritožbenem postopku), ampak tudi pri izračunavanju uspeha strank v postopku.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011200
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 8, 47, 47/1.. ZDR člen 6, 6/1, 6/7, 6a, 6a/4, 45, 45/1.. OZ člen 347, 347/1.
dodatek za nadurno delo - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo odškodninski zahtevek iz naslova trpinčenja in neenake obravnave na delovnem mestu. Ker po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje nadrejena tožnika ni smešila in obrekovala za hrbtom, o njem ni širila neresničnih govoric in se ni norčevala iz njegovega zasebnega življenja in narodnosti, je posledično pravilna tudi zavrnitev zahtevka, da se mora tožena stranka oziroma nadrejena tožniku osebno opravičiti.
Sodišče prve stopnje je v obsežnem dokaznem postopku po nepotrebnem ugotavljalo, ali so bile opravljene nadure potrebne ali ne, kar pa ni bistveno. Bolj pomembne so okoliščine oziroma vprašanja glede tega, ali so bile nadure, ki jih je tožnik očitno opravljal z vednostjo delodajalca in v skladu z izvajanjem delovnega procesa tožene stranke, dejansko opravljene ali ne. S tem se sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča, da je pomembno vprašanje, ali bi se delo lahko opravilo v krajšem času, ni ukvarjalo.
Pritožbeno sodišče je v primerljivi zadevi pojasnilo, da mora delodajalec v primeru, ko delavec z njegovim vedenjem opravlja nadure, bodisi te ure delavcu tudi priznati kot opravljene nadure ali pa mu, če šteje, da njegova prisotnost na delu ni potrebna, opravljanje dela preko polnega delovnega časa prepovedati.