Tožnikov pravni prednik, niti tožnik, pa nikoli nista imela na predmetnem zemljišču pravice uporabe, še manj lastninske pravice, tega tožnik tudi ni trdil v tem pravdnem postopku, predmetna nepremičnina pa očitno tudi ni bila lastninjena po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL). Pritožbeno sodišče sprejema kot materialnopravno pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov pravni prednik na spornem zemljišču, ki je bilo v družbeni lasti, ni mogel pridobiti nobenih stvarnih pravic na podlagi predpisov o gradnji na tujem svetu in da tudi zatrjevan namen gradnje in uporaba gradnje tega ne morejo spremeniti.
kolizija interesov - prokurist - družbenik - bodoča potencialna škoda
Novela ZGD-1D je z namenom odprave nasprotja interesov za 38. členom dodala 38.a člen, ki (je) določa(l), da lahko poslovodstvo, prokurist ali izvršni direktor delniške družbe ali družbe z omejeno odgovornostjo pravni posel z drugo družbo, v kateri ima sam ali njegov ožji družinski član ali vsi skupaj delež, ki dosega desetino osnovnega kapitala, ali je sam ali njegov ožji družinski član tihi družbenik druge družbe ali je udeležen na njenem dobičku na katerikoli drugi pravni podlagi, sklene le s soglasjem nadzornega sveta ali upravnega odbora družbe, če družba nadzornega sveta ali upravnega odbora nima, pa mora dati soglasje skupščina (prvi odstavek 38.a člena ZGD-1D). To naj bi zagotovilo preglednost pri sklepanju pravnih poslov, pri katerih obstaja tveganje sledenja lastnim ekonomskih koristim. Novela ZGD-1G je določbo 38.a člena ZGD-1 nekoliko spremenila. Osrednja sprememba se nanaša pravzaprav le na to, da zakon po novem (v prvem do tretjem odstavku 38.a člena) postavlja nekakšno abstraktno dolžnost zvestobe družbi. Gre za svojevrstno generalno klavzulo, ki naj bi omogočila, da se pravno obvladajo tisti konflikti v družbi, katerih razrešitev vnaprej z zakonom ni predvidena. Dolžnost zvestobe družbi je sama po sebi bistven del nezapisanega pravnega reda v pravu družb.
Toženec ne oporeka ugotovitvi izpodbijane sodbe, da ni poskrbel za dovolj natančen popis tožnikovih stvari (dokumentov), ki jih je sprejel v hrambo. Ta opustitev brez dvoma nasprotuje zahtevani poklicni skrbnosti bolnišnice pri ravnanju s stvarmi hospitaliziranih pacientov, ki so ji bile izročene v hrambo. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, toženec za obravnavano škodo odgovarja objektivno (in popolno) na podlagi četrtega odstavka 741. člena v zvezi s 746. členom OZ. Toženec se te odgovornosti ne more razbremeniti s pojasnilom, da zlorabe ni pričakoval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV
VSL00008818
OZ člen 103, 131, 131/1, 147, 147/1, 148, 148/1, 391, 391/1. ZGD-1 člen 623, 623/1, 623/4, 635, 635/2. ZNVP člen 6, 6/1, 35, 35/1, 43, 43/1. ZPP člen 8.
oddelitev družbe - odgovornost pravne osebe za ravnanje organa - krivdno ravnanje - pogodbena odškodninska odgovornost - nepogodbena odškodninska odgovornost - dejanski lastnik - prenos nematerialnih vrednostnih papirjev - fakultativna obveznost - formalna dokazna ocena
V pravni ureditvi ne obstajata niti "ekonomski lastnik" niti "ekonomski imetnik". Kar obstaja je le lastnina in imetništvo. Določena oseba je torej lahko lastnik (ali pa imetnik), ali pa sploh ne. Obstaja sicer tudi skupnost pravic (npr. soimetništvo), toda tožeča stranka ni podala nobenih trditev, ki bi kazale na obstoj česa takšnega.
Tožeča stranka ni bila imetnik ali lastnik delnic Z. Na nematerializiranih vrednostnih papirjih pridobi namreč pravice imetnik vrednostnega papirja z vpisom v centralni register KDD. Pravice se prenašajo s prenosom vrednostnega papirja med računi. Z vpisom A. d. d. kot novega imetnika delnic je vse pravice na delnicah pridobila A. d. d.
Svoje pogodbene obveznosti bi lahko kršila kvečjemu druga toženka. Njej pa ni mogoče očitati, da bi kršila kakšne svoje pogodbene obveznosti do tožeče stranke. Tožeča stranka namreč v času, ko so še obstajale obveznosti druge toženke do tožeče stranke, od druge toženke ni zahtevala, da naj kupi obveznice oziroma kasneje delnice od nje.
Odgovornost prve toženke zaradi kršitve pogodbe je izključena že zato, ker sama ni bila v nobenem pogodbenem razmerju s tožečo stranko. Ona namreč ni bila pogodbena stranka Pogodbe o prodaji in nakupu obveznic in z njo povezanega Aneksa št. 1. Na temelju zakona pa nobena od toženk ni imela kakršnekoli obveznosti do tožeče stranke, ki bi jo kršili, tako da nobena od toženk ne more odgovarjati niti na temelju prvega odstavka 131. člena OZ.
Dolžnost, da pazi sodišče na ničnost po uradni dolžnosti, ne predstavlja nobene izjeme od razpravnega načela niti od pravil o prekluziji. Sodišče mora ničnost upoštevati, četudi se zainteresirana stranka nanjo ne sklicuje, le če razpolaga z dejstvi, ki tvorijo podlago za izrek ničnostne sankcije.
osebni stečaj - stečajna masa - plača in drugi prejemki - minimalna plača - plačilo na fiduciarni račun - prejemki izvzeti iz stečajne mase
Iz obračunov plač za dolžnika je razvidno, da v posameznih mesecih dolžnikova minimalna plača ni dosegala zakonsko določenega minimuma, upoštevajoč dodatek za prehrano in dnevnice pa ga je večkrat presegla.
Kadar znesek dolžnikove plače ne dosega zakonsko določenega minimuma, z dodatki (za malice in iz naslova dnevnic) pa ga presega, mora delodajalec dolžniku izplačati tolikšen znesek, ki skupaj s plačo in dodatki predstavlja tisti minimum dohodkov, ki jih dolžniku zagotavlja citirano določilo tretjega odstavka 389. člena ZFPPIPP.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1.. KZ-1 člen 135, 135/1, 135/2.. OZ člen 62, 62/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kaznivo dejanje grožnje - elementi kaznivega dejanja - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi - računanje roka
Izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi je bila podana iz resnega in utemeljenega razloga po 1. alineji 1. odstavka 110. člena ZDR-1. Tožnik je verbalno napadel sodelavko in fizično napadel direktorico tožene stranke. Očitani kršitvi imata znake kaznivega dejanja grožnje po 1. in 2. odstavku 135. člena KZ-1, saj je kršitvi storil naklepoma.
obstoj delovnega razmerja - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zavrženje tožbe - pogodba o zaposlitvi za določen čas - zakoniti razlog - projektno organizirano delo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bila pogodba o zaposlitvi za določen čas za obdobje od 2. 4. 2016 do 30. 9. 2016 sklenjena v nasprotju z zakonom, saj v njej naveden razlog dejansko ni bil eden izmed razlogov za določen čas po 54. členu ZDR-1, zaradi česar se šteje, da je bila ta pogodba sklenjena za nedoločen čas.
Pritožbeno sodišče je že v več podobnih zadevah zavzelo enotno pravno stališče, da odločba, izdana po uradni dolžnosti o novi odmeri starostne pokojnine lahko učinkuje le za naprej.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - PRAVO DRUŽB
VSL00008299
ZGD-1 člen 50, 512, 513. ZPP člen 8. - tarifna številka 26, 26/1.
pravica do informacije in vpogleda - sodna odločba o pravici do informacije in vpogleda - načelo proste presoje dokazov - odvetniški stroški - določitev nagrade v razponu
Predlagateljica je trditve nasprotnega udeleženca, da ji je zahtevane listine iz točke II. izreka sklepa že izročil in dal tudi informacije iz III. točke izreka sklepa, prerekala v delu, ki se nanašajo na zahtevo, glede katere predloga ni umaknila. Zato se je v konkretnem primeru dokazno breme prevalilo na nasprotno stranko, ki pa mu po oceni sodišča prve stopnje ni zadostila.
Zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca (poslovodja), ki je zavezan dati predlagateljici navedene informacije, kljub vabilu na zaslišanje, na narok 21. 6. 2017 ni pristopil brez opravičljivega razloga. Na podlagi trditev, da je zaposleni M. B. naročil, da izroči predlagateljici listine, ki jih bo zahtevala, pa sodišču prve stopnje nasprotni udeleženec neutemeljeno očita, da bi moralo zavrniti predlog v delu, ki se nanaša na zahtevo po informacijah o poslih družbe, saj pritožnik ni trdil, da je M. B. poznala tudi vsa dejstva, o katerih zahteva predlagateljica v tem postopku informacije od poslovodje.
Res je sicer, da sodišče prve stopnje odločitve, da prizna predlagateljici za sestavo predloga po tarifni številki 26/1 OT 1400 točk (nagrada pa je določena v razponu od 300 do 2000 točk), ni obrazložilo glede na merila iz 3. člena Tarife, prav tako meril ni navedel niti nasprotni udeleženec v stroškovniku (niti v odgovoru na pritožbo ne), vendar pritožbeno sodišče kljub temu ocenjuje, da zaradi tega sklep ni obremenjen z bistveno kršitvijo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP, ki je podana, če odločitve sodišča tudi ni mogoče preizkusiti. Ob dejstvu, da je nasprotni udeleženec po tarifni številki 26/1 OT v istem postopku za sestavo odgovora na predlog priglasil 1.500 točk (100 točk več od predlagateljice), pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v približno enakem obsegu kot ga je priznalo sodišče, očitno tudi sam ovrednotil zahtevnost in pomen zadeve glede na posamezna merila iz 3. člena Tarife, zato dodatna obrazložitev odločitve ni bila potrebna, pritožba zoper stroškovno odločitev pa je iz istega razloga neutemeljena.
ZPP člen 158, 158/1, 286, 286/1, 286/4. SPZ člen 66, 67, 72, 99, 100.
solastnina - varstvo lastninske pravice - prepoved vznemirjanja lastninske pravice - vzpostavitev prejšnjega stanja - prepoved bodočega vznemirjanja - zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice - varstvo solastnika in skupnega lastnika - pravica do obravnavanja - opustitev izvedbe predlaganih dokazov - prepozno predlagan dokaz - stroški postopka - delni umik tožbe - izpolnitev zahtevka
Večlastninsko razmerje po svoji vsebini ni enako položaju, v katerem je ena oseba izključni lastnik določene stvari. Solastnik in skupni lastnik lahko izvršujeta svoja lastninska upravičenja le skupaj z drugimi solastniki oziroma skupnimi lastniki. Stvar lahko uporablja sorazmerno svojemu deležu in ne da bi s tem kršil pravice drugih solastnikov oziroma skupnih lastnikov. Skupno odločajo tudi o poslih upravljanja (72. člen v zvezi s 66. in 67. členom SPZ).
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00008794
ZIZ člen 20a, 20a/3. ZPotK-1 člen 15, 15/2, 15/3. OZ člen 5, 6, 82, 83.
neposredno izvršljiv notarski zapis - potrošniški kredit - predčasna zapadlost kreditne obveznosti - odpoklicno upravičenje - vročanje - naslov dolžnika
Po naravi stvari se razume, da stranka o pravno pomembnih stvareh obvešča nasprotno stranko na naslov, ki mu ga sporoči nasprotna pogodbena stranka.
Poslani pisanji sta pravilno poslani, če sta poslani na naslov, ki je bil določen kot dolžnikov naslov v kreditni pogodbi, kljub temu, da dolžnik po kreditni pogodbi upniku ni bil dolžan sporočati novega naslova. Načelo vestnosti in poštenja namreč zahteva, da je takrat, ko naslovnik onemogoči sprejem (kar se je zgodilo v tem primeru, ko se je preselil in upnika o tem ni obvestil), treba šteti, da je sprejem opravljen takrat, ko je pošiljatelj poskušal vročiti potrebna pisanja.
Ob pritožbenih trditvah izhaja, da je bil plačilni nalog za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi dolžnici vročen na pravilnem naslovu, vendar njenima staršema, so pritožbeni očitki, da bi ob vročitvi odraslim članom skupnega gospodinjstva (konkretno staršem), člani, ki pisanje prevzamejo, morali za to imeti pooblastilo oziroma v to privoliti, niso utemeljeni.
ZPIZ-2 člen 27, 27/3, 27/5, 391, 394, 394/1, 394/4.. ZPIZ-1 člen 36, 36/1.
starostna pokojnina
Prvi odstavek 394. člena ZPIZ-2 se nanaša na zavarovance, ki so bili na dan 31. 12. 2012 uživalci denarnega nadomestila. Pri tožnici ne gre za zavarovanko, ki bi bila vključena v obvezno zavarovanje na podlagi plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev, ki bi jih plačeval zavod za zaposlovanje, saj je bila tožnica vključena prostovoljno v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožnica tudi ni imela statusa delovnega invalida II. ali III. kategorije invalidnosti, zato ne more biti upravičenka iz četrtega odstavka 394. člena ZPIZ-2 ter tako ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po ZPIZ-1, v zvezi z določili 394. člena ZPIZ-2.
gradbena pogodba - obračun del - cena pogodbenih del - plačilo po dejansko opravljenem delu - praksa med strankama - neupravičena pridobitev
Tožena stranka bi lahko od tožeče stranke pred začetkom opravljanja del zahtevala izstavitev predračuna oziroma ponudbe s kalkulacijo ponudbene cene, ki bi vsebovala vrste potrebnih del ter količine teh vrst del, za vsako vrsto del pa tudi potrebne količine materialov in delovnih ur ter ob upoštevanju stroškov nadalje tudi izračun cene za posamezno vrsto del ter končno ponudbeno ceno, ker pa tega ni storila, je pristala na obračun dela po dejansko opravljenih urah.
Toženec je odpravnino od tožeče stranke prejel zaradi podane redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, zoper katero je nato vložil tožbo in v sporu uspel. S pravnomočno sodbo je bilo namreč ugotovljeno, da je sporna odpoved nezakonita in ga je bila tožeča stranka dolžna reintegrirati. S tem je odpadla podlaga, na podlagi katere je bila tožencu odpravnina izplačana, zato je toženec dolžan prejeti znesek vrniti.
ZFPPIPP člen 60, 60/2, 60/2-3, 296, 296/5, 354.. ZPP člen 163, 163/3.
ustavitev postopka - odločitev o pravdnih stroških - stečajni postopek - prijava terjatve v stečajnem postopku
Za terjatve iz naslova stroškov postopka, ki niso nastale pred začetkom stečajnega postopka, ampak sodišče o njih odloči v pravdah, ki se končajo med tekom stečajnega postopka, ne velja obveznost njihove prijave v stečajnem postopku.
obstoj delovnega razmerja - nezakonito prenehanje delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - pogodba civilnega prava
V konkretnem primeru tožnica neutemeljeno uveljavlja obstoj delovnega razmerja, saj v spornem obdobju niso obstajali vsi elementi delovnega razmerja, zlasti ne zadostna stopnja direktivne oblasti toženca kot delodajalca. Tožnica ni bila vključena v organiziran delovni proces, ne strogo vezana na odredbe delodajalca, tožnica je svojo t. i. odsotnost lahko kadarkoli uveljavljala, delala je lahko v manjšem ali večjem obsegu, prav tako se je lahko dogovarjala glede vsebine dela.
ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-3, 366, 366/1, 371, 371/10.
sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase - pritožbeni razlogi - nedovoljenost pritožbe - nagrada stečajnega upravitelja - nedopustna pritožba zoper sklep o prvi razdelitvi - posebna razdelitvena masa
Z ugovorom zoper načrt prve razdelitve posebne stečajne mase lahko vsak upnik poda tudi ugovor, da je strošek nadomestila upravitelju previsoko obračunan ter da je posledično v tej višini prenizek znesek posebne razdelitvene mase, ki je predmet prve razdelitve.
Višje sodišče je že v več zadevah na podlagi določbe prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP zavrglo pritožbo upnika kot nedovoljeno v primeru, če upnik predhodno ni izkoristil pravnega sredstva ugovora zoper načrt delitve stečajne mase, s pritožbo pa ni uveljavljal niti nasprotja med objavljenim načrtom razdelitve in končnim načrtom razdelitve, ki je bil sestavni del izreka sklepa o razdelitvi stečajne mase.
Ker v konkretnem primeru upnica ugovora ni vložila, to možnost pa je imela, sklep sodišča prve stopnje pravilno ne vsebuje odločitve o ugovoru. Ker je končni načrt razdelitve enak objavljenemu načrtu razdelitve, zoper katerega ni noben upnik vložil ugovora, sklepa o razdelitvi glede na zakonsko določbo prvega odstavka 366. člena ZFPPIPP tudi ni dovoljeno izpodbijati.
ZZZDR člen 12, 51, 56, 58, 58/2, 59, 59/2. ZMZPP člen 48, 48/1, 53, 53/2, 67, 67/2.
spor z mednarodnim elementom - pristojnost slovenskega sodišča - privolitev stranke - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - obseg skupnega premoženja - delež zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju - ugotovitev velikosti deležev na skupnem premoženju - dolgovi, ki obremenjujejo skupno premoženje - delitev skupnega premoženja v pravdi
Iz trditev obeh strank sicer izhaja, da v njuno skupno premoženje poleg hiše v Sloveniji sodita tudi dve nepremičnini v F., vendar pa tožbenega zahtevka, ki bi se nanašal na ugotovitev lastništva na nepremičninah v F., vsaj zaenkrat ni. Poleg tega se toženka, ki ima stalno prebivališče v Republiki Sloveniji (prvi odstavek 48. člena ZMZPP), pristojnosti slovenskega sodišča ni uprla, preden je vložila odgovor na tožbo, niti preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari (drugi odstavek 53. člena ZMZPP). Zato je sklicevanje prvostopenjskega sodišča na drugi odstavek 67. člena ZMZPP materialno pravno zmotno in odločitev o zavrženju tistih delov tožbe, ki se neposredno ne nanašajo na hišo v Sloveniji, nima podlage v zakonu.