ZUP člen 139, 139/2.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 38, 38/1, 38/1-1.
zdravljenje v tujini - povrnitev stroškov zdravljenja v tujini
V zvezi s presojo napotitve tožene stranke na zdravljenje v tujino tožnice na določeno ustanovo v tujino je tožena stranka pred napotitvijo tožnice pridobila strokovno mnenje in tako ravnala v skladu z določili POZZ in ZZVZZ glede izvrševanja pravice do zdravljenja v tujini. Pridobila je mnenje izvajalcev na terciarni ravni, ki razpolagajo z ustreznim znanjem. Toženec tožnice v predsodnem postopku res ni zaslišal, niti je ni posebej pregledal, saj za to ni bilo nobenega razloga, ker je šlo za realizacijo priznane pravice do zdravljenja v tujini in v zvezi s tem za medicinsko strokovna vprašanja glede napotitve tožnice v tujino in zgolj zaradi tega, ker tožnica ni bila zaslišana izpodbijani odločbi nista nezakoniti.
pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - obveznost izvršiti delo - pravica do izvedbe predlaganih dokazov
Kršitev pravice do izjavljanja iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, kamor neizčrpanje dokaznih predlogov spada, lahko stranka uveljavlja samo, če je bila ta pravica kršena njej, ne pa njenemu nasprotniku.
ZDR-1 člen 36, 36/1, 110, 110/1, 110/1-2.. ZIZ člen 21, 21/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - obveščanje delodajalca
Na podlagi prvega odstavka 36. člena ZDR-1 mora delavec delodajalca (med drugim) obveščati o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo oziroma, bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti. V okviru tega mora delavec delodajalca obveščati tudi o razlogih za svojo odsotnost z dela. Navedene obveznosti po prvem odstavku 36. člena ZDR-1, ki je sicer res obveznost samega delavca, pa ni mogoče razlagati tako strogo, da ne bi mogla tudi katera druga oseba po delavčevem (izrecnem ali konkludentnem) pooblastilu obvestiti delodajalca o razlogih za odsotnost delavca. Bistveno je namreč, da je delodajalec z razlogi za delavčevo odsotnost seznanjen, da lahko prilagodi organizacijo delovnega procesa, in ne, kdo je tisti, ki delodajalca o tem obvesti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je tožnik s tem, ko je v njegovem imenu njegova žena toženi stranki posredovala dve elektronski sporočili, iz katerih jasno izhajajo razlogi za tožnikovo odsotnost, toženo stranko obvestila o razlogih za tožnikovo odsotnost v spornem času.
poznavanje prava po uradni dolžnosti - pravilo iura novit curia - članstvo v zbornici - obvezno članstvo v zbornici - plačilo članarine - izterjava članarine zbornice - izstop iz članstva - prenehanje članstva - trditveno in dokazno breme - objava sprememb pravil
Sodišče pozna pravna pravila po uradni dolžnosti (iura novit curia), vendar se to nanaša samo na splošna in abstraktna pravna pravila, vsebovana v splošnih pravnih aktih, kar za obravnavani statut te zbornice ne velja. V primeru statuta namreč sodišče vsebino razmerja ugotavlja na podlagi in v mejah trditev pravdnih strank in na podlagi dokazov, ki jih stranki predlagata.
odločanje o pravdnih stroških - odvetniški stroški - odvetniška tarifa - po uradni dolžnosti postavljen odvetnik - opravljanje odvetniških storitev - odmera odvetniških stroškov - dela prosti dnevi - delo ob nedeljah, praznikih in ponoči
Odvetnik je storitev opravil ob dela prostem dnevu, ko je bil državni praznik, zato se točkovna vrednost storitve zviša za 50 %.
razpravno načelo - grajanje dokazne ocene - ocena izpovedi priče - obdobje izdajanja računov - rok izpolnitve ni bistvena sestavina pogodbe
Pričevanju te osebe ni sledilo zaradi nasprotujočih informacij, ki jih je dala. Sodišče prve stopnje je štelo, da je nasprotje v tem, da je priča po eni strani trdila, da je tožena stranka plačala vsa opravljena dela, nato pa je izpovedala, da je imela tožena stranka proti koncu pogodbenega sodelovanja določene finančne težave in da ne ve, kako natančno so potekala plačila opravljenih del ter da ni seznanjena s tem, kaj je bilo plačano in kaj ne.
Zahtevek tožeče stranke ni neutemeljen že zato, ker tožeča stranka ni računov izdajala mesečno, temveč za več mesecev hkrati po opravljenih delih. Tožena stranka ne trdi, da bi bilo pravočasno izdajanje računov bistvena sestavina pogodbe. Če izpolnitev obveznosti v določenem roku ni bistvena sestavina pogodbe, obdrži dolžnik pravico, da tudi po izteku roka izpolni svojo obveznost, upnik pa, da zahteva njeno izpolnitev. Zato je ob upoštevanju navedenih določil tožeča stranka smela račune izdati tudi kasneje, ne da bi to kakorkoli vplivalo na utemeljenost plačil za opravljena dela.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00008707
KZ-1 člen 224.. ZKP člen 352, 352/1, 393.
zasebna tožba - zahteva upravičenega tožilca - svaštvo - zavrženje obtožnega akta
Svaštvo je podano v času trajanja zakonske zveze oziroma smiselno enako tudi v času trajanja drugih z zakonsko zvezo izenačenih skupnosti (zunajzakonska skupnost, partnerska zveza in nesklenjena partnerska zveza). Stopnje (kolena) svaštva se določajo analogno krvnemu sorodstvu. Očim in pastorek sta torej v razmerju svaštva v prvem kolenu. Ugotovljeno bližnje razmerje med obdolžencem in oškodovancem se v zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem tatvine po prvem odstavku 204. člena KZ-1 izkaže za ključno z vidika ugotavljanja upravičenega tožilca. V skladu z določbo 224. člena KZ-1 se namreč tovrstna kazniva dejanja v primeru, če so storjena tudi zoper sorodnika po svaštvu do drugega kolena, preganjajo na zasebno tožbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009118
OZ člen 349, 427, 427/1, 427/3. ZFPPIPP člen 123, 123/3, 123/3-2, 249, 298, 298/5, 300, 300/4. ZIZ člen 270, 270/1, 270/2. ZPP člen 212, 285. URS člen 22.
zavarovanje denarne terjatve - začasna odredba v zavarovanje denarne terjatve - prepoved odtujitve ali obremenitve nepremičnin - ugovor zoper sklep o začasni odredbi - verjetnost obstoja terjatve - verjetnost nevarnosti - vsebina pogodbe - veljavnost pogodbe - zastaranje terjatve - pripoznava dolga - podpis obrazca IOP (izpis odprtih postavk) - podpis računovodje - pretrganje zastaranja terjatve - prevzem dolga - privolitev upnika k pogodbi o prevzemu dolga - domneva, da je upnik dal privolitev - sprejem izpolnitve - ugovor pomanjkanja aktivne legitimacije - rubež in prenos terjatve v izterjavo - prenos terjatve namesto plačila - vpliv začetka stečajnega postopka na postopek izvršbe in zavarovanja - prijava ločitvene pravice v stečajnem postopku - prenehanje ločitvene pravice - odločanje o ugovoru zoper sklep o začasni odredbi - materialno procesno vodstvo - konkretizacija trditev - manjkajoče trditve - enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem - ex lege pobot
Podpisan IOP obrazec s strani računovodkinje ne predstavlja izjave volje.
S podpisom IOP obrazca s strani računovodkinje, ni prišlo do pretrganja zastaranja terjatve.
Glede na to, da upnik tožeče stranke H. d. o. o. ločitvene pravice v stečajnem postopku ni prijavil, je ta na podlagi določila petega odstavka 298. člena ZFPPIPP prenehala. Iz tega sledi, da je zmotno pritožbeno stališče, da tožeča stranka ni aktivno legitimirana v tej pravdi.
Iz končnega seznama preizkušenih terjatev je razvidno, da je bila tožena stranka kot upnik tožeče stranke napotena na pravdo, vendar tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve, ni vložila. Zato je njena terjatev na podlagi določila četrtega odstavka 300. člena ZFPPIPP prenehala. Glede na navedeno je zmotno pritožbeno stališče, da je prišlo na podlagi 261. člena ZFPPIPP do ex lege pobota ob začetku stečajnega postopka.
Pri odločanju o ugovoru sodišče prve stopnje ne sme upoštevati tistih novih dejstev, ki jih v prid utemeljenosti predloga za izdajo začasne odredbe upnik navede šele po izdanem sklepu o začasni odredbi.
Konkretizacija posameznih pravotvornih dejstev je stvar pravdnih strank. Izven okvirov tega določila pa mora sodišče prve stopnje skladno z določilom 285.člena ZPP postopati le takrat kadar manjkajo posamezne navedbe o odločilnih pravnih dejstvih, ne pa takrat, kadar manjka cel sklop navedb, ki pa bi, če bi jih ena stranka zatrjevala, morda utegnil pripeljati do drugačne odločitve. S takim postopanjem pa bi sodišče poseglo v ustavno zagotovljeno enako varstvo pravic strank pred sodiščem iz 22. člena Ustave RS.
Pridobljeno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožnici, poleg že v predsodnem upravnem postopku priznanih fizičnih razbremenitev, časovna razbremenitev ni utemeljena.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - grožnja
Dolžnosti in delovne obveznosti, ki jih mora izpolnjevati delavec, in opustitev katerih povzroči kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti, niso vezane le na delovni proces oziroma delo v organiziranem delovnem procesu, morajo pa biti povezane z naravo dela pri delovnem procesu.
Tožnik in sodelavec sta direktorja tožene stranke žalila in mu grozila pri mizi ter mu nato, ko se je prav zaradi tega odločil oditi, sledila pred hotel in tam s takim ravnanjem nadaljevala. Tožnik je ravnal v nasprotju z 9. členom pogodbe o zaposlitvi in 37. členom ZDR-1, ker se ni vzdržal ravnanj, ki bi glede na naravo dejavnosti in delodajalca materialno in moralno škodovala poslovnim interesom delodajalca (sporna izjava ter kasnejše ponavljanje dela te izjave, ki že sam zase predstavlja nedopustno grožnjo). Tožnik tako neutemeljeno uveljavlja, da tudi če bi izrekel navedene besede, to glede na vse okoliščine primera ne bi utemeljevalo izredne odpovedi kot skrajnega ukrepa delodajalca, saj ni podan pogoj po prvem odstavku 109. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da glede na vse okoliščine primera od tožene stranke ni mogoče pričakovati, da bo s tožnikom nadaljevala delovno razmerje (vsaj do izteka odpovednega roka).
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve posebnega pogoja - subjektivni razlogi - dejansko stanje - pravnomočna obsodilna sodba
Iz pritožbe ni mogoče razbrati, da bi obsojenec zatrjeval, da obveznosti ni bil zmožen poravnati, vsled česar pritožba neutemeljeno graja pravilnost na prvi stopnji ugotovljenega dejanskega stanja, v okviru katerega sodišče prve stopnje ugotavlja nasprotno. Pritožbeno pogojevanje, da bo naloženo obveznost izpolnil v primeru, če bo pritožbeno sodišče raziskalo dejansko stanje glede kaznivega dejanja, za katerega je bil pravnomočno obsojen, in to v smeri, kot jo predlaga v pritožbi, je nesprejemljivo. Pravnomočna sodba veže tako obsojenca, kakor pritožbeno sodišče in zato v njej ugotovljeno dejansko stanje ne more biti predmet ponovne obravnave.
ZDSS-1 člen 73.. ZPP člen 394, 394-10, 395, 395/2, 396.
obnova postopka - zavrženje predloga - nova dejstva in dokazi
Dokazi morajo obstajati že takrat, ko je tekel prejšnji postopek pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze v pravnomočno končanem postopku. V obravnavani zadevi pa takšno stanje ni podano in klinično - psihološki izvid psihiatrične klinike ne more predstavljati obnovitvenega razloga iz 10. točke prvega odstavka 394. člena ZPP, posledično pa obnova postopka ni dopustna, ker niso izpolnjene vse predpisane predpostavke.
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 51.
izvedensko mnenje - izvedenina - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Tudi po vpogledu v dokumentacijo v spisu pritožbeno sodišče ugotavlja, da gre za obsežno dokumentacijo, in da je sodišče prve stopnje izvedenki utemeljeno priznalo nagrado za zelo zahtevno izvedensko mnenje.
Tožeča stranka po končanem šolanju ni izpolnila svoje obveznosti ponuditi ustrezno zaposlitev tožencu, zato mu ne more očitati, da ponujene zaposlitve ni sprejel in od njega posledično zahtevati vračilo štipendije in stroškov izobraževanja.
oprostitev plačila sodne takse - kriteriji za oprostitev plačila sodne takse - delna oprostitev plačila - odlog ali obročno plačilo taks - likvidnostno stanje stranke - premoženjsko stanje stranke
S takojšnjim plačilom takse bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik, zato je utemeljen odlog plačila sodne takse.
sodna rehabilitacija - pogoji za izbris obsodbe iz kazenske evidence - diskrecijska pravica sodišča
Sodišče ni obligirano ugoditi prošnji za izbris sodbe iz kazenske evidence, saj gre za diskrecijsko pravico sodišča. Slednje pri odločanju o obsojenčevi prošnji ugotavlja, ali je podana ena ali več takšnih okoliščin, ki pri individualnem obsojencu opravičujejo zaključek, da si izbris zasluži v krajšem času, kot je predviden za zakonsko rehabilitacijo.
sklep o končni razdelitvi - pridobitev procesne legitimacije upnika - končna razdelitev - ugovor proti načrtu razdelitve - nedovoljena pritožba
Pritožnik trdi, da je terjatev nanj prešla šele 13. 10. 2017, kar je po poteku roka za ugovor proti načrtu končne razdelitve. Zato pravočasnega ugovora ni mogel vložiti. Pri tem pa pritožnik spregleda, da bi takšen ugovor nedvomno lahko vložil prejšnji imetnik terjatve, družba A.
Upnik, ki ugovora proti načrtu končne razdelitve ni vložil, sklepa o končni razdelitvi ne more izpodbijati iz razlogov, ki bi jih lahko navajal že v ugovoru zoper končni načrt končne razdelitve.
JAVNA NAROČILA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00009074
OZ člen 631. ZJN-2 člen 4, 4/6. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju (2007) člen 5.
Ne Zakon o javnem naročanju v verziji, ki je vključevala novelo ZJN-2A in ki je veljal v času objave javnega razpisa ter sklenitve zadevne pogodbe o oddaji javnega naročila, ne na njegovi podlagi sprejeta Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju, nista uvedla neposrednih obveznih plačil podizvajalcem mimo pogojev iz 631. člena OZ, ki sicer pomeni izjemo od pravila, da pogodba ustvarja pravice in obveznosti le za pogodbeni stranki.
Trditveno in dokazno breme glede vseh pogojev je na tožeči stranki kot podizvajalki. Ti pogoji v obravnavanem primeru niso kumulativno izpolnjeni, saj tožena stranka v času, ko je tožeča stranka od nje zahtevala plačilo zadevnih del, glavnemu izvajalcu ni več dolgovala ničesar.
Tožeča stranka sicer zatrjuje, da je tožena stranka za neplačila glavnega izvajalca vedela že pred zadnjim plačilom, saj naj bi se na tedenskih sestankih, na katerih je bil prisoten tudi predstavnik tožene stranke, podizvajalci pritoževali zaradi neplačil glavnega izvajalca, vendar pa navedeno po presoji pritožbenega sodišča nikakor ne more predstavljati konkretnega zahtevka tožeče stranke na podlagi 631. člena OZ.
Glede na to, da sta tožena stranka in glavni izvajalec v pogodbo o oddaji javnega naročila z dne 17.11.2009 vključili uporabo pravil o javnem naročanju ter pravil OZ, tudi zadevna pogodba ne more določati neposrednih obveznih plačil podizvajalcu mimo pogojev iz 631. člena OZ.
Zahtevek po 631. členu OZ ima pravno naravo zakonite cesije.
Pomembno je zgolj, da je bilo posojilo dano tožencu kot posojilojemalcu, zato ga je slednji tudi dolžan povrniti. Dejstvo, da je s izposojenim denarjem v resnici razpolagal toženčev sin, tako ne vpliva na obstoj toženčeve obveznosti iz posojilnega razmerja.
Tožnici gredo zakonske zamudne obresti, kot posledica zamude s plačilom, zato ni treba, da se o tem stranke dogovorijo.