preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - znižanje preživnine - sprememba preživnine - dvofazni postopek - bistveno spremenjene okoliščine - potrebe otroka in zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti tožnika, potem ko je ugotovilo spremenjene okoliščine iz 132. člena ZZZDR, po nepotrebnem ugotavljalo, za koliko so se tožnikovi dohodki povišali v primerjavi z dohodki, ki jih je imel ob določitvi preživnine.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 4, 4/1, 5, 5/1, 7.
ugovor pristojnosti slovenskega sodišča - pogodbeno razmerje - civilni delikt
Pojem zadeve v zvezi z delikti ali kvazidelikti je treba razlagati evroavtonomno in zajema vsak zahtevek, ki se nanaša na odgovornost toženca ter se ne navezuje na zadeve v zvezi s pogodbenimi razmerji. Tožbeni zahtevek iz naslova kršitve pogodbene obveznosti temelji na razlagi pogodbe, njen obstoj nujen za odločanje in gre za zadevo v zvezi s pogodbenimi razmerji.
ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/4, 61, 61/2, 62, 62/2. OZ člen 779, 779/2, 779/3. ZOdv člen 11, 11/2, 16, 16/2, 18, 59, 59/1. Odvetniška tarifa (2015) člen 16, 16/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - konkretizirane trditve - odvetniško zastopanje - mandatna pogodba - neopravljene storitve - znižanje plačila zaradi nekvalitetno opravljenih del - višina obveznosti - negativno dejstvo - predlaganje dokazov - dokazno breme
Dolžnik je dovolj konkretizirano nasprotoval svoji obveznosti plačila odvetniških storitev upniku, ker te niso bile opravljene kvalitetno oziroma ker sploh niso bile opravljene, poleg tega pa je oporekal tudi višini izterjevane obveznosti. Ker zatrjevana ugovorna razloga predstavljata t.i. negativni dejstvi, dolžniku v zvezi z njima ni bilo treba predlagati oziroma predložiti nobenega dokaza.
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZPP člen 205.
predlog za delitev solastne stvari - civilna delitev solastnine - fizična delitev - velikost deležev na nepremičnini - prekinitev postopka
Predlagateljici utemeljeno grajata stališče prvega sodišča, da med udeleženci obstaja spor o velikosti njihovih deležev na predmetu delitve, saj nihče od udeležencev postopka ne trdi, da bi bil njegov solastniški delež drugačen od tistega, ki izhaja iz podatkov zemljiške knjige.
ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestovanje - gradnja na tujem svetu - originarna pridobitev lastninske pravice - dogovor o gradnji - dokazno breme - dokazovanje
Dokazni postopek je pokazal, da je bila brunarica zgrajena na podlagi skupne odločitve na kmetiji živečih, torej na podlagi dogovora o skupni gradnji, ki pa izključuje uporabo določb ZTLR o originarni pridobitvi lastninske pravice na podlagi gradnje na tujem svetu.
ZPP člen 212. ZDavP-2 člen 145, 154/2, 145/2-2. ZIZ člen 17, 17/1.
seznam izvršilnih naslovov kot izvršilni naslov - preizkus obračuna obresti - nesubstanciran dokazni predlog - izvedenec finančne stroke - informativen dokaz
Dolžnik je predlagal izvedenca finančne stroke z namenom dokazovanja, da obresti ni mogoče preizkusiti. Ker so bili na voljo dolžniku vsi podatki za preizkus pravilnosti obračuna obresti, tak dokazni predlog ni ustrezno substanciran. Dolžnik bi moral navesti, v čem konkretno je obračun napačen, kar bi šele lahko dokazoval z izvedencem. T. i. informativni dokaz ni dopusten, razen v zvezi z dejstvi, ki so zunaj sposobnosti zaznave strank, kar tukaj ni primer.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - postopek izbire - neizbran kandidat - zavod - ravnateljica - sodno varstvo
Ker do spora po prvem odstavku 36. člena ZZ, predmet katerega bi bilo vprašanje pravilne izvedbe postopka izbire ravnateljice pri toženi stranki, ni prišlo, pred sodiščem tudi ni bilo po vsebini presojano oziroma, odgovorjeno na vprašanje, pri rešitvi katerega neutemeljeno vztraja tožnica v pritožbi, in sicer ali je tožena stranka pravilno uporabila določbe ZUP glede obnove postopka imenovanja ravnatelja, ne da bi izvedla postopek razrešitve (po 59. členu ZOFVI) tožnice s položaja ravnateljice tožene stranke.
ZDR-1 člen 89, 89/2, 118, 118/1.. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 4.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - zaposlovanje novih delavcev - pogodba o zaposlitvi za določen čas - sodna razveza
Tožnica je bila z odpovedano pogodbo zaposlena na delovnem mestu posluževalca stroja za mehansko obdelavo ulitkov. Na isto delovno mesto je toženka, še preden je tožnici vročila izpodbijano odpoved ter nato tudi v času odpovednega roka, zaposlovala in sklepala pogodbe o zaposlitvi za določen čas (iz razloga začasno povečanega obsega dela) z drugimi delavkami. To pa pomeni obstoj okoliščine, da pri podaji odpovedi tožnici ni obstajal utemeljen odpovedni razlog, ki onemogoča nadaljevanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da je izpodbijana odpoved nezakonita kljub siceršnjem obstoju poslovnega razloga.
ZPP člen 337, 337/1, 359. ZIZ člen 53, 53/2, 58, 58/3, 61, 61/1, 62, 62/2, 62/3.
izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor - kondemnatorni in dovolilni del sklepa o izvršbi - dogovor o obročnem plačilu dolga - konkretiziranost ugovora - dokazna vrednost dokazov - delno plačilo dolga - neprerekano dejstvo - prepoved reformatio in peius - nedopustna pritožbena novota
Zatrjevani in dovolj konkretizirani dogovor strank o obročnem odplačilu preostanka dolga predstavlja pravno pomembno dejstvo, saj bi dolžnik z uveljavljanjem tega dejstva v času vložitve ugovora v morebitni pravdi lahko dosegel zavrnitev upnikovega zahtevka v spornem delu, za dokazovanje tega dejstva pa je tudi podal dva dokazna predloga.
Ob presoji obrazloženosti ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogoče razpravljati o dokazni vrednosti predlaganih dokazov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VSL00009169
ZPND člen 4, 4/2, 19, 22b, 22b/1, 22b/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZNP člen 37.
nasilje v družini - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepustitev stanovanja v skupni uporabi - predlagatelj postopka - žrtev nasilja v družini - center za socialno delo - predlog za začetek postopka - šestmesečni prekluzivni rok - materialni prekluzivni rok - pravočasnost predloga - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Predlagatelji postopka v smislu prvega odstavka 22.b člena ZPND so lahko samo žrtve ali center za socialno delo s soglasjem žrtve, predlog iz prvega odstavka 22.b člena pa mora biti podan najpozneje v šestih mesecih, odkar je žrtev zadnjič utrpela telesno poškodbo ali ji je povzročitelj nasilja prizadejal škodo na zdravju ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali druge osebnostne pravice (četrti odstavek 22.b člena).
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011200
ZDR-1 člen 6, 6/1, 7, 7/4, 8, 47, 47/1.. ZDR člen 6, 6/1, 6/7, 6a, 6a/4, 45, 45/1.. OZ člen 347, 347/1.
dodatek za nadurno delo - odškodninska odgovornost delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - mobing
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo odškodninski zahtevek iz naslova trpinčenja in neenake obravnave na delovnem mestu. Ker po pravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje nadrejena tožnika ni smešila in obrekovala za hrbtom, o njem ni širila neresničnih govoric in se ni norčevala iz njegovega zasebnega življenja in narodnosti, je posledično pravilna tudi zavrnitev zahtevka, da se mora tožena stranka oziroma nadrejena tožniku osebno opravičiti.
Sodišče prve stopnje je v obsežnem dokaznem postopku po nepotrebnem ugotavljalo, ali so bile opravljene nadure potrebne ali ne, kar pa ni bistveno. Bolj pomembne so okoliščine oziroma vprašanja glede tega, ali so bile nadure, ki jih je tožnik očitno opravljal z vednostjo delodajalca in v skladu z izvajanjem delovnega procesa tožene stranke, dejansko opravljene ali ne. S tem se sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča, da je pomembno vprašanje, ali bi se delo lahko opravilo v krajšem času, ni ukvarjalo.
Pritožbeno sodišče je v primerljivi zadevi pojasnilo, da mora delodajalec v primeru, ko delavec z njegovim vedenjem opravlja nadure, bodisi te ure delavcu tudi priznati kot opravljene nadure ali pa mu, če šteje, da njegova prisotnost na delu ni potrebna, opravljanje dela preko polnega delovnega časa prepovedati.
Posest je po določbi prvega odstavka 24. člena SPZ neposredna dejanska oblast nad stvarjo (neposredna posest), medtem ko je toženec preko parcele št. 40/6 občasno hodil in vozil na parcelo št. 40/4, za kar je vselej imel dovoljenje večinskih lastnikov.
Kdor občasno zapelje preko tuje nepremičnine na prošnjo in po dovoljenju lastnika, nima posesti. Takšna uporaba ne predstavlja dejanske oblasti nad nepremičnino.
Obravnavano ravnanje je namreč brez tožničinega soglasja poseglo v dotedanji način izvrševanja posesti. To pa je po določbi 35. člena SPZ razlog za varstvo posesti celo med več soposestniki. Obravnavani del parcele št. 40/6, na katerem je prišlo do motenja posesti, predstavlja zelenico pred stopniščem in vhodom v tožničino stanovanje. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica na tem delu zelenice imela postavljena cvetlična korita. Toženec njene posesti cvetličnih korit in tega dela zelenice ni zanikal.
Brez tožničinega soglasja ni smel posegati v to posestno stanje, ne glede na to, ali sta se ostala dva solastnika nepremičnine s tem strinjala ali ne.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011641
ZDR člen 184.. OZ člen 179.. ZPP člen 155.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - višina odškodnine - odmera višine odškodnine - odločitev o pravdnih stroških - vrednost spornega predmeta - sprememba tožbe
Zaradi škodnega dogodka je tožnik utrpel zlom velike grče desne nadlahtnice, izpah desnega ramena in udarnino desne strani prsnega koša, kar je po mnenju izvedenca visokoenergetska poškodba desnega ramena. Pri odmeri odškodnine za telesne bolečine in neugodnosti med zdravljenjem je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo ugotovitve sodnega izvedenca iz podanega izvedenskega mnenja, zlasti glede intenzitete in trajanja telesnih bolečin, pa tudi glede poteka zdravljenja ter ustrezno ocenilo vse neugodnosti, ki so bile povezane z zdravljenjem poškodb. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je prisojena odškodnina v višini 8.000,00 EUR primerna in pravična.
Tožnik je spremenil tožbo oziroma zvišal tožbeni zahtevek tik pred zaključkom postopka pred sodiščem prve stopnje. S pripravljalno vlogo z dne 25. 8. 2017 je prvotni tožbeni zahtevek, ki ga je uveljavljal s tožbo v višini 25.035,92 EUR, zvišal na znesek 32.035,92 EUR, postopek pa se je nato zaključil na naroku za glavno obravnavo z dne 19. 9. 2017, na katerem je bila izdana izpodbijana sodba. Vse do 25. 8. 2017 je postopek potekal v zvezi z odškodninsko terjatvijo v znesku 25.035,92 EUR. Zato je to vrednost spornega predmeta potrebno upoštevati ne le pri vrednotenju opravljenih storitev v prvem sojenju (in v pritožbenem postopku), ampak tudi pri izračunavanju uspeha strank v postopku.
odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza
Kadar ni podan le eden izmed elementov civilnega delikta, sodišče ni dolžno raziskovati obstoja ostalih, ampak zahtevek zavrne. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ni dokazana protipravnost ravnanja tožene stranke v obliki opustitve ustreznih opozoril pred škodno nevarnostjo, zato ni ugotavljalo nadaljnjih elementov odškodninske odgovornosti, saj morajo biti izpolnjeni kumulativno.
Vzrok za škodni dogodek je potrebno pripisati vozniku tovornega vozila tožeče stranke, ki je ravnal v nasprotju s pravili, ki se zahtevajo za vožnjo s takšnim vozili. Njegova vožnja je bila malomarna in ni bila v skladu s standardom skrbnosti, ki se zahteva za voznika tovornega vozila, ki opravlja poklicno dejavnost in tako ni podan element vzročne zveze med opustitvijo pravilne postavitve prometnega znaka in nastalo posledico, kar pomeni, da tožena stranka ni odškodninsko odgovorna.
Tožnik v predmetni pravdi ne uveljavlja odškodnine zaradi razlastitve, ampak odmeno, ki naj bi bila posledica (z njegove strani zatrjevanega) toženkinega nedopustnega ravnanja.
Tožnik je nedopustnost toženkinega ravnanja utemeljeval z njenim sprejemom prej omenjenega (in po njegovih trditvah) nezakonitega (in celo) protiustavnega odloka v letu 2005.
ZZZDR člen 12, 12/1, 51, 51/1, 51/2. ZPP člen 8, 163, 163/4, 325, 325/1, 326, 326/4, 327. ZOdv člen 17, 17/5, 20. ZBPP člen 26, 30, 30/6, 46, 46/1, 46/3.
obstoj življenjske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti - obstoj izvenzakonske skupnosti po razvezi zakonske zveze - skupno bivanje izvenzakonskih partnerjev - nevzdržne razmere za skupno bivanje - ekonomska skupnost - medsebojna čustvena navezanost partnerjev - intimni odnosi - razpad zunajzakonske skupnosti - skupno premoženje - posebno premoženje - delež na skupnem premoženju - razdelitev skupnega premoženja - dokazna ocena
Med tožnico in tožencem ni bilo notranje, čustvene povezanosti, ne spoštovanja, naklonjenosti, medsebojnega zaupanja in pogovora, niti nista imela intimnih odnosov oz. skupne postelje. Njuno fizično sobivanje je bilo (lahko) sicer navzven zaznavno dejstvo (notornost), a brez kvalitete partnerskega odnosa v smislu zunajzakonske skupnosti. Ni bilo stalnosti, predvidljivosti in kontinuiranosti. Skupno bivanje je bilo nevzdržno in posledica dejstva, da tožnica (s sinom) ni imela kam iti. Z njune strani ni bilo zavestne, voljne, intimne partnerske odločitve za kontinuiran obstoj zakonski zvezi vsebinsko primerljive življenjske skupnosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011052
ZDR člen 33, 43, 184.. ZVZD-1 člen 5, 12, 12/1, 12/2, 12/3, 19, 25.. OZ člen 131, 131/1, 131/2, 153, 153/1, 153/2, 171, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - objektivna odgovornost - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - soprispevek - padec z višine - nevarna dejavnost - premoženjska škoda
Tožnik (policist) je padel z višine več kot 3 m. Do padca in posledične poškodbe je prišlo, ker se je pri sestopu s tovornega vozila na višini 3 m zamaknila letev. Pritrditi je treba oceni sodišča prve stopnje, da je tožnik opravljal delo, ki je v danih okoliščinah pomenilo nevarno dejavnost. Opravljanje dela, pri katerem med sestopom lahko pride do padca z višine več kot 3 m, pomeni opravljanje nevarne dejavnosti, zaradi česar se v skladu s 149. členom OZ šteje, da škoda, ki je nastala v zvezi z nevarno dejavnostjo, izvira iz te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok.
Tožnik bi se kot povprečno usposobljen delavec moral toženo stranko oziroma nadrejene pred vzpenjanjem opozoriti na to, da lestev ni ustrezna in je zato ne more uporabiti. Za obstoj oškodovančevega prispevka k škodi ni potrebno naklepno ali hudo malomarno ravnanje. Zadostuje že nižja stopnja krivde. Ko je tožnik ocenil, da obstaja verjetnost prisotnosti prebežnikov v tovornem vozilu, bi moral preveriti varnost lestve ter o svojih ugotovitvah obvestiti nadrejeno osebo, česar pa ni storil. Tožnik se je zavedal neuporabnosti lestve, ki jo je imel na razpolago, pa ni zahteval njenega popravila ali zamenjave oziroma, ni odklonil dela. Ravnal je neskrbno. Zato je k nastali škodi prispeval do višine 10 %.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009651
ZIZ člen 52, 52/1, 64, 64/1, 64/5, 81, 81/3, 87, 87/1, 87/2, 99, 99/2. SPZ člen 128, 128/1, 130, 136, 137/1, 137/2, 170, 171, 171/1, 171/2, 171/3, 171/4, 172, 174, 174/2. Uredba o registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin (2004) člen 11, 11/1, 11/4.
ugovor tretjega - neposestna zastavna pravica na premičninah - pravica, ki preprečuje izvršbo - identifikacija premičnin - stroj - nastanek zastavne pravice - rubež premičnin - vpis zastavne pravice - sprememba lokacije - prenehanje zastavne pravice - prednostna poplačilna pravica - vrstni red poplačila - faza izvršilnega postopka - zahteva za odpravo nepravilnosti pri opravi izvršbe - pravni interes
(Neposestna) zastavna pravica na premičnini ne predstavlja pravice, ki bi preprečevala izvršbo, in to ne glede na čas nastanka te pravice.
Obstoj neposestne zastavne pravice na premičnini že po sami naravi stvari ne more biti odvisen od lokacije, na kateri se premičnina nahaja.
Ali je bila zarubljena premičnina, na kateri ima zastavni upnik prednostno poplačilno pravico, in kje se v tem postopku zarubljena premičnina sedaj dejansko nahaja, bo postalo pravno pomembno šele v primeru dejanske prodaje zarubljene premičnine oziroma ob razdelitvi kupnine od prodane premičnine.