prenehanje delovnega razmerja – začasna nezmožnost za delo – delo s skrajšanim delovnim časom
Delavcu, ki je ob poteku odpovednega razloga odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, delovno razmerje preneha z dnem zdravstvene zmožnosti za delo. V tožnikovem primeru to pomeni tedaj, ko se je njegova začasna nezmožnost za delo zaradi spremembe v zdravstvenem stanju spremenila v delovno zmožnost za delo, ki je podlaga za delo s krajšim delovnim časom od polnega.
Zavarovalnica je dolžna kriti le tisto škodo, za katero je njen zavarovanec odgovoren. Za ugoditev zahtevku morajo biti na strani zavarovalnice hkrati podani vsi elementi civilnega delikta. Tožnika nista dokazala, da je do škodnega dogodka prišlo na način, kot sta ga zatrjevala. Ob takšnem zaključku pa ni izkazano, da je škoda nastala zaradi protipravnega ravnanja zavarovanca tožene stranke.
neupravičena pridobitev – preživnina – vrstni red vračunavanja plačil preživnine – javni jamstveni in preživninski sklad
Če je preživninski zavezanec ob plačilu navedel obdobje preživnine, za katero nakazuje del preživnine, upravičenka ne more sama izbrati vrstnega reda vračunavanja. Ker je za isto obdobje, kot ga je označil zavezanec, že prejela preživnino od Javnega jamstvenega in preživninskega sklada Republike Slovenije, je zahtevek slednjega iz naslova neupravičene pridobitve utemeljen.
preživljanje zakonca - izostanek sredstev za preživljanje- nesposobnost za delo - nepreskrbljenost zakonca - pravni standard - pogoj za preživnino
Poleg nesposobnosti za delo mora biti kumulativno izpolnjen pogoj izostanka sredstev za preživljanje, da bi bil izpolnjen temelj tožbenega zahtevka. Na osnovi prejemkov tožnice pa je sodišče pravilno sklepalo, da pri njej ni podana nepreskrbljenost kot pravni standard in pogoj za pravico do preživnine.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0058521
ZIZ člen 71, 212, 212/1, 212/2, 212/3, 212/4, 226, 226/4, 227, 227/1. OZ člen 247, 247/3, 254, 378, 378/1. ZPP člen 337, 337/1, 359.
sodni penali – zamudne obresti od sodnih penalov – višina penalov – namen sodnih penalov – sklep o določitvi penalov – nedopustna pritožbena novota – nenadomestna obveznost – postopek določitve penalov – pogodbena kazen – izterjava sodnih penalov
Namen sodnih penalov je brez izvršbe takoj doseči dolžnikovo izpolnitev. Upnik se lahko prosto odloči, ali bo takoj zahteval izvršbo za uveljavitev nedenarne terjatve, ali pa bo dolžnika prej poskušal prisiliti k izpolnitvi obveznosti še s predlogom za določitev (in kasneje morebiti še za izterjavo) sodnih penalov.
Glede na to, da se za pogodbeno kazen ni dopustno dogovoriti za primer zamude z izpolnitvijo denarne obveznosti, sodni penali pa so glede na svoj namen povsem primerljivi s pogodbeno kaznijo, ki je dogovorjena za primer zamude, in se zaradi tega z njo izključujejo, je očitno, da se medsebojno izključujeta tudi upnikova zahteva po plačilu zamudnih obresti in zahteva za plačilo sodnih penalov.
Višine sodnih penalov ni mogoče omejiti s sklicevanjem na analogno uporabo četrtega odstavka 226. člena ZIZ, saj gre v konkretnem primeru za določitev sodnih penalov zaradi dolžnikovega nespoštovanja naložene opustitve.
Postopek za naložitev plačila sodnih penalov po svoji naravi ni izvršilni postopek (sklep o plačilu sodnih penalov tudi ni sklep o izvršbi), saj upnik v tem postopku šele pridobi izvršilni naslov za izterjavo sodnih penalov (t.j. pravnomočen sklep o določitvi sodnih penalov), ki se nato izterjujejo kot denarna terjatev.
zamudna sodba – vročilnica – javna listina - vročilnica kot javna listina – odškodnina – nepremoženjska škoda – strah – uporaba materialnega prava
Vročilnica ima vse elemente javne listine, zato dokazuje resničnost tistega, kar je v njej potrjeno. Ta dokaz o prejemu sodne pošiljke je mogoče ovreči le z dokazno podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost.
Nevarna dejavnost mora biti takšna, da pomeni v okoliščinah, ki jih kdo ustvarja, posebno nevarnost, zlasti zato, ker jih kljub veliki skrbnosti ni mogoče vedno imeti pod kontrolo in tako pravočasno odvrniti grozečo škodo. Preskok 1,20 m visoke ograje v okviru lova storilca kaznivega dejanja zagotovo ni ravnanje, ki bi ga bilo mogoče v celoti obvladovati.
Vsebina objektivne odgovornosti je v odgovornosti, ki izhaja iz dovoljenosti ravnanja, ki je obremenjeno z določenim rizikom, ki ga ni mogoče obvladovati. V takšnem primeru je treba škodo, ki izvira iz takšnega dovoljenega ravnanja, pripisati tistemu, ki ima od njega materialne ali imaterialne koristi.
izrek sodbe – izvršba – izvršitev izreka sodbe – solastnina – pogodba o medsebojnem upravljanju – izvrševanje soposesti na skupnem delu
V izreku izpodbijane sodbe se tožnikom neutemeljeno dovoljuje omogočitev dostopa do podstrešja na stroške tožencev, če tega ne storita toženca sama. Ta del sodbenega izreka predstavlja že prisilno izvršitev obveznosti tožencev, naložene jima v sodbi, kar pa je lahko le predmet izvršilnega postopka, kateri sledi, v kolikor toženca ne bosta sama izpolnila obveznosti po sodbi.
ZOR člen 208, 210, 414-424. ZPP člen 2, 180, 180/3, 212, 318, 318/1, 324, 324/4. OZ člen 186, 190, 395, 404, 405.
solidarna obveznost - plačilo dolga - pravica izpolnitelja do povračila - domneva enakih deležev
Če je tožeča stranka kot solidarni dolžnik plačala celoten dolg, ima od drugega sodolžnika pravico zahtevati povračilo dela, ki odpade nanj. Ta je lahko več kot polovica, če tožnica to ustrezno utemelji, ne more pa biti celota iz razloga, ker naj bi tožnica plačala namesto njega, torej njegov dolg in bi bil ta neupravičeno obogaten.
Oseba v Centralnem registru ni vpisana kot imetnica nematerializiraniih vrednostnih papirjev. To pomeni, da lastninski certifikat ni bil vnovčen, zato je brez vrednosti. Lastninski certifikat brez vrednosti pa ne predstavlja niti aktive niti pasivne zapuščine.
kreditna pogodba – zavarovanje kredita – zakonita subrogacija – cesija – kasatorična klavzula – zastaranje – začetek teka zastaralnega roka
Zavarovalnica je s cesijo kot prevzemnik terjatve nasproti dolžniku, tj. toženi stranki, pridobila enake pravice, kot jih je do odstopa imel nasproti njemu odstopnik, tj. kreditodajalec.
Ker je kreditodajalec od kreditne pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti dolžnika odstopil, je s tem dnem v plačilo zapadel celoten znesek kredita, s čimer so predhodno zapadli in še nezastarani zneski izgubili naravo anuitet, zaradi česar je od dneva uresničitve kasatorične klavzule za upnikovo terjatev začel teči splošni zastaralni rok petih let.
pogodba o preužitku – aleatornost pogodbe – razmerja med zakoncema – skupno premoženje
Pogodba o preužitku je tvegana pogodba, pri kateri zaradi njene narave ni mogoče uporabljati pravila o enakovrednosti nasprotnih izpolnitev pogodbenih strank v času sklenitve pogodbe. Aleatornost pogodbe o preužitku izključuje matematični obračun vrednosti nasprotnih izpolnitev pogodbenih strank. V nasprotnem primeru bi bil namen sklenitve takšne pogodbe izničen. Aleatorni značaj pogodbe o preužitku zato kaže na popolnoma odplačno pogodbo.
Za presojo razmerja med zakoncema v zvezi s pridobitvijo njunega skupnega premoženja je treba upoštevati pri izročilni pogodbi, ki jo sklene le eden od zakoncev, tudi okoliščine, ki se tičejo izpolnjevanja prevzetih pogodbenih obveznosti do izročevalca oziroma preužitkarja v obdobju skupnega življenja (in pridobivanja) zakoncev po sklenitvi izročilne pogodbe.
Zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO plus zavarovanje) je prostovoljno zavarovanje in je vezano na obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu, kar pomeni, da ne krije škod, ki niso nastale v prometni nesreči, kot jo določa ZVCP.
pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - priposestvovanje - dobra vera
Zgolj dejansko izvrševanje posesti, ob dejstvu, da lastnik zemljišča temu ni nasprotoval, ni dovolj za priposestvovanje lastninske pravice ne po prej veljavnem 28. členu ZTLR ne po sedaj veljavnem 43. členu SPZ (pa tudi ne po pravnih pravilih ODZ-ja), temveč je potrebno, da je posestnik v dobri veri. Po 2. odstavku 72. člena ZTLR (smiselno enako določa sedaj 28. člen SPZ) pa je posest dobroverna, če posestnik ne ve ali ne more vedeti, da stvar, ki jo ima v posesti, ni njegova.
Vsakdo, ki zahteva sodno varstvo svojih pravic in pravnih interesov, mora imeti pravni interes, ki je podan, če bo ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez nje ne bi mogel doseči. Pritožnica se ne pritožuje v svojem interesu, ampak v interesu A. K. in P. Ž.. Z morebitno ugoditvijo pritožbi in spremembo izpodbijanega sklepa pritožnica ne bi imela koristi, temveč nasprotno.
zmotna uporaba materialnega prava - uporaba zakona, ki je veljal v času škodnega dogodka - tuje motorno vozilo - pasivna legitimacija - zavarovalno združenje - odgovornost zavarovalnega biroja - solidarna odgovornost
Za presojo odgovornosti zavarovalnega biroja ali zavarovalnice za škodo, povzročeno po zavarovanem tujem vozilu, je treba uporabiti zakon, ki je veljal v času škodnega dogodka.