vznemirjanje lastnika nepremičnine – nedopustno vznemirjanje – negatorna tožba – imisije – odvzem svetlobe – krajevno običajne meje
Vsakršno poseganje in vplivanje na nepremičnino soseda še ne pomeni protipravnega posega, ki bi opravičeval sodno varstvo. Poseg postane protipraven, ko preseže določen tolerančni prag; ko vpliv otežkoča uporabo druge nepremičnine čez krajevno običajno mero ali povzroča znatnejšo škodo. Postavljeno vozilo večjih dimenzij, tik na meji med nepremičninama, tako da zastre okna kuhinje, jedilnice in dnevne sobe na nepremičnini tožečih strank, pri čemer je na nepremičnini tožene stranke na voljo dovolj prostora za postavitev vozila drugje, je nedopustno vznemirjanje.
trditveno in dokazno breme - eventualna maksima - prekluzija
Ob ugovoru tožene stranke, da sklenjena pogodba za zavarovanje odgovornosti škode, kot jo zatrjuje tožnik, ne pokriva, je na tožeči stranki dokazno breme o nasprotnem. Na njej je dokazno breme zato, ker je sklenjena pogodba s splošnimi pogoji podlaga njenega tožbenega zahtevka in je to dejstvo ena od predpostavk za odgovornost tožene stranke (212. člen ZPP). Zgolj trditev o obstoju in vsebini pogodbe ne zadostuje in je ni mogoče oceniti za resnično zgolj zato, ker tožena stranka ni dokazala, da sklenjena pogodba te škode ne pokriva.
ZPP člen 7, 8, 154, 212, 215, 243, 359. OZ člen 179.
izvedenec - navajanje dejstev in dokazov - razpravno načelo - dokazno breme - pomoč prava nevešči stranki - pravdni stroški - prepoved reformatio in peius - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - telesne bolečine
Ni dolžnost razpravljajočega sodnika, da ob zagotovljeni strokovni pomoči odvetnika opozarja stranko na procesne pravice, vključno z možnostjo predlaganja različnih oprostitev in dopolnitve izvedenskega mnenja zaradi nezadovoljstva stranke s podanim mnenjem.
Satisfakcija za duševne bolečine zaradi začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti se dosoja v okviru odškodnine za telesne bolečine in nevšečnosti tekom zdravljenja.
tožba na ugotovitev očetovstva - nujno sosoporništvo - pasivna legitimacija - rok za vložitev tožbe
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe pravilno pojasnilo, da sta mati in otrok nujna in enotna sospornika. Ker je tožnik tožil le mater otroka, ne pa tudi otroka, je tožil napačno stranko. Mati sama za ugotovitveno tožbo očeta ni pasivno legitimirana, zato je bil tožbeni zahtevek utemeljeno zavrnjen.
zapuščinski postopek - dolg zapuščine - stroški pogreba - odgovornost dedičev za zapustnikove dolgove
Stroški pogreba so dolg zapuščine in se za takšen dolg in za odgovornost zanj po pravni teoriji smiselno uporabljajo določbe ZD o odgovornosti dedičev za dolgove zapustnika.
Pri maksimalni hipoteki za vpis v zemljiško knjigo namreč zadostuje, da se vpiše le podatek o najvišjem znesku, do katerega v zavarovanje jamči nepremičnina (18. člen ZZK-1), in ne vsi tisti podatki, ki so potrebni za običajno hipoteko, kot to določa 16. člen ZZK-1, in sicer višina glavnice terjatve, valutna klavzula, obrestna mera in zapadlost terjatve.
pravična odškodnina - zvin prsta - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - pravdni stroški - potrebnost stroškov - uspeh v postopku
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Temeljno merilo pri odmeri pravdnih stroškov je kriterij uspeha (154. čl. ZPP), ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde (156. čl. ZPP). Potrebnost stroškov za pravdo (1. odst. 155. čl. ZPP) pa je nujen pogoj, da jih sodišče sploh upošteva (pri odmeri).
priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – obstoj posesti – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pogodbe – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – komasacija
Tožnica ni izkazala veljavnega pravnega naslova (pogodbe oz. odločbe o komasaciji). Tudi ni dokazala obstoja posesti. Zato je bila neuspešna z uveljavljanjem tožbenih zahtevkov na izstavitev zemljiškoknjižne listine oz. na ugotovitev lastninske pravice na sporni nepremičnini.
V skladu z določbo prvega odstavka 202.a čl. ZP-1 sodišče izda sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenja skupne evidence kazenskih točk. S pritožbo zoper izpodbijani sklep storilec ne more izpodbijati pravnomočnega plačilnega naloga. Prav tako se v tem postopku ne upoštevajo pritožbene navedbe, ki se nanašajo na posledice, ki jih utegne imeti storilec zaradi tega, ker bo začasno, dokler vozniškega dovoljenja ne bo pridobil ponovno, izločen iz prometa kot voznik motornih vozil. Tudi glede teh okoliščin bi jih moral storilec uveljavljati s pravnimi sredstvi zoper odločbo oziroma plačilni nalog prekrškovnega organa, torej, v zvezi z obravnavanjem konkretnega prekrška.
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice, zato njeno varstvo ni več mogoče. Možno je le varstvo dejanskega posestnega položaja, ki opravičuje tistega, ki na delu tuje nepremičnine izvršuje dejansko oblast, do posestnega varstva.
izredna pravna sredstva - obvezno zastopanje po pooblaščencu v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi
V skladu s 3. odstavkom 86. člena ZPP lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, kar pa ne velja v primeru, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit (4. odstavek 86. člena ZPP). Glede na to, da je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožena stranka revizijo vložila sama, potrdila o opravljenem pravniškem državnem izpitu pa tudi po pozivu in opozorilu na posledice ni predložila, je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju revizije v skladu s 4. odstavkom 108. člena ZPP.
ZVKD člen 12, 12/1, 12/4, 13, 13/2, 16. ZZK-1 člen 22, 22/1, 22/1-10, 111, 111/1, 111/4. Odlok o razglasitvi struge reke Ljubljanice ter njenega pritoka Ljubije, vključno z bregovi, in območja stare struge Ljubljanice, za kulturni spomenik državnega pomena člen 3.
spomenik državnega pomena - razglasitev nepremičnega spomenika - zaznamba nepremičnega spomenika
Na podlagi 10. točke 1. odstavka 22. člena ZZK-1, 4. odstavka 111. člena ZZK-1 in izrecnega pooblastila 16. člena ZVKD kot posebnega predpisa v zemljiški knjigi zaznamuje pravno dejstvo razglasitve nepremičnega spomenika na podlagi akta o razglasitvi iz 12. člena ZVKD, torej akta o razglasitvi spomenika državnega pomena Vlade RS, in ne na podlagi odločbe pristojnega ministrstva, izdane na podlagi 13. člena istega zakona.
umik predloga za izvršbo – ustavitev izvršbe – preklic umika predloga za izvršbo
O umiku izvršilnega predloga kot procesnem dejanju upnika, ki ima za posledico izdajo sklepa o ustavitvi postopka, je mogoče govoriti šele, če upnik v vlogi, naslovljeni na sodišče, jasno in določno navede, da umika izvršilni predlog, in ko ta vloga prispe na sodišče.