trditveno in dokazno breme - razdor prodajne pogodbe
Zaradi zmotne prevalitve dokaznega bremena s tožene stranke na tožečo stranko glede dokazovanja višine vrnjene kupnine stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
Tudi po presoji pritožbenega sodišča je konkretni zemljiškoknjižni predlog obsegal podatke z enako vsebino in po enakem vrstnem redu, kot so predpisani z obrazcem.
Pritožba je samostojna vloga, zato je v njej treba specificirano navesti pritožbene razloge in zgolj sklicevanje na razloge, podane v drugi vlogi (predlog za vrnitev v prejšnje stanje), ni zadostno. Ker pritožnik v pritožbi ni navedel podrobnejših razlogov o tem, zakaj bi bila vročitev tožbe po določilu 141. člena ZPP nepravilna, temveč se je skliceval zgolj na svoje navedbe v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, ni uspel izpodbiti ugotovitev sodišča, da mu je bila tožba pravilno vročena v odgovor.
ZOdv člen 17, 17/1. Odvetniška tarifa člen 19. ZOR člen 998.
plačilo odvetniških storitev – zastaralni rok za terjatve iz naslova odvetniških storitev – poroštvo za plačilo
Odvetniška storitev je opravljena najkasneje, ko odvetnik v celoti izvrši vsa opravila, ki izhajajo iz pooblastilnega razmerja. Ker še niso bila izvršena vsa opravila iz pooblastilnega razmerja med tožnico in tožencem, terjatve v času vložitve tožbe niso bile zastarane.
Če je tožbeni zahtevek dajatvene narave, zanj tožeči stranki ni potrebno posebej izkazovati pravnega interesa, saj se ta predpostavlja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa takšne tožbe ni mogoče zavreči, o njej je potrebno meritorno odločiti.
Na podlagi določila 1. odstavka 107. člena ZPP se listine lahko predložijo v izvirniku ali prepisu. Za prepis se šteje tudi fotokopija. Če je listina predložena v prepisu, zahteva sodišče na predlog nasprotne stranke od vložnika, naj predloži listino v izvirniku.
ZNP člen 35, 146. SPZ člen 88, 89, 91, 88, 89, 91.
določitev nujne poti
Ker ne obstaja eden od osnovnih pogojev za določitev nujne poti (odsotnost potne povezave z javno potjo), je nepotrebno ugotavljanje, katera od tras (obstoječa pot ali predlagana nujna pot) je ustreznejša za predlagatelje oz. v katerem primeru je služeče zemljišče bolj obremenjeno. Če pot obstaja, nujne poti ni mogoče ustanoviti.
Sodišče je sicer sledilo navedbam tožene stranke, vendar je iz teh in teh razlogov zahtevku vseeno v pretežnem delu ugodilo. Prav nenavedba teh razlogov pa je tista vrzel, zaradi katere sodbe ni mogoče preizkusiti.
ZPP člen 151, 243. OZ člen 629, 629/2, 635, 635/2.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - obligacija rezultata - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - stroški izvedenca
Zgolj prizadevanje podjemnika za odpravo napak ni dovolj, saj je zavezan k rezultatu oziroma k uspehu.
Izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo in s sodelovanjem le ene stranke, procesno gledano ni dokaz niti kot izvedensko mnenje niti kot listina. Stroški izvedenca, ki jih je imela stranka zanj pred pravdo, so del pravdnih stroškov in ne morejo biti predmet samostojnega zahtevka.
vpis služnostne pravice - parcelacija in ukinitev parcele
Kadar je predlagan vpis služnostne pravice v zemljiški knjigi na podlagi sodne odločbe, pa kasneje pride do združitve gospodujočega zemljišča z drugo parcelo ter posledično ukinitev parcelne številke gospodujočega zemljišča, sodišče lahko opravi vknjižbo na podlagi novih katastrskih podatkov.
povrnitev škode - objektivna odškodninska odgovornost - pojem nevarne dejavnosti
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da imajo krave zaradi varnosti delavcev odstranjene rogove, da je tožnik pred nesrečo privezal 250 glav živine dnevno in da na delovnem mestu, ki obsega krmljenje in molžo živine, pašo živine, čiščenje hleva ter vsa preostala dela z živino v hlevu, vključujoč privezovanje živine k jaslim ipd, dela že od leta 1984. Okoliščini, da so bile pri delodajalcu v zadnjih petih letih pri privezovanju govedi evidentirane le 3 poškodbe ter da imajo krave odstranjene rogove, še dodatno potrjujeta, da navedena dela ne predstavljajo večje škodne nevarnosti, torej take, ki povzroča več poškodb kot običajna stvar ali dejavnost. Po splošnem družbenem prepričanju pa mora nevarna stvar ali nevarna dejavnost odstopati od drugih stvari ali dejavnosti prav zaradi večje izpostavljenosti nastanku škode.
ZDen člen 74, 78, 80, 81, 82. ZD člen 138, 207, 208, 221.
dedna izjava – zapuščinski postopek – izvedba zapuščinskega postopka – pritožbena novota – nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pozneje najdeno premoženje
V primerih, ko je upravičenec do denacionalizacije mrtev in je bil opravljen zapuščinski postopek ter s pravnomočnim sklepom o dedovanju končan, vendar v tem postopku sodišče ni odločilo tudi o dedovanju premoženja, ki gre upravičencu po odločbi o denacionalizaciji, izpelje sodišče glede tega premoženja nov zapuščinski postopek. ZDen odstopa od splošnih pravil ZD. Sodišče lahko razdeli premoženje, ki je zapustniku pripadlo po odločbi o denacionalizaciji, s sklepom iz 1. odstavka 221. člena ZD le, če v prejšnjem postopku ni bilo okoliščin iz 80 ali 81. člena ZDen.
Pritožbena novota je lahko pravno odločilna, novote pa so v pritožbenem postopku v dednih zadevah dovoljene.
To, da toženec z izdajo začasne odredbe ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki jih ima tožnica, ko materiala in izdelkov ne more skladiščiti v sporni garaži, ne predstavlja nobenega od nujnih in izjemnih primerov, ki bi utemeljeval izdajo ureditvene začasne odredbe, katere vsebina je enaka tožbenemu zahtevku
pravična odškodnina - zvin prsta - telesne bolečine - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - pravdni stroški - potrebnost stroškov - uspeh v postopku
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Temeljno merilo pri odmeri pravdnih stroškov je kriterij uspeha (154. čl. ZPP), ki ga kot korektiv dopolnjuje načelo krivde (156. čl. ZPP). Potrebnost stroškov za pravdo (1. odst. 155. čl. ZPP) pa je nujen pogoj, da jih sodišče sploh upošteva (pri odmeri).
Toženec kot sozavarovana oseba o nastanku zavarovalnega primera ni obvestil policije oziroma kogarkoli drugega (pri čemer oškodovanec ni bila njegova mati, temveč zavarovanec tožeče stranke), s čimer so izpolnjeni pogoji za neizpodbojno domnevo alkoholiziranosti, ker se je po nesreči izmaknil preiskavi oziroma možnosti ugotavljanja njegove alkoholiziranosti.
Pritožnik nima pravnega interesa za ugovor zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta, s katerim je ugodeno predlogu za vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi.
Napihljivi tobogan, primeren za uporabo otrok od petega leta dalje, ne glede na svojo višino, ne predstavlja nevarne stvari, za katero bi imetnik odgovarjal po načelu vzročnosti.
ZPP člen 149, 149/1, 224, 224/1, 224/4. ZIZ člen 42, 42/3.
vročanje – vročilnica kot javna listina – nepristnost podpisa na vročilnici – izpodbijanje domneve o resničnosti vsebine javne listine – potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti – razveljavitev potrdila
Sodišče druge stopnje je v spornem primeru ugotovilo na podlagi delov ugotovitev izvedenke grafološke stroke in na podlagi posrednih dokazov, da podpis na vročilnici ni toženčev podpis.
priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – obstoj posesti – pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pogodbe – pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice – komasacija
Tožnica ni izkazala veljavnega pravnega naslova (pogodbe oz. odločbe o komasaciji). Tudi ni dokazala obstoja posesti. Zato je bila neuspešna z uveljavljanjem tožbenih zahtevkov na izstavitev zemljiškoknjižne listine oz. na ugotovitev lastninske pravice na sporni nepremičnini.