nepremoženjska škoda – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – strah – zvin vratne hrbtenice – zvin zapestja – materialna škoda
Odmera odškodnine za nepremoženjsko škodo.
Oškodovanec je upravičen zahtevati od tožene stranke plačilo denarnega zneska, da njegov premoženjski položaj postane takšen, kakršen bi bil, če ne bi bilo škodnega dogodka. To velja tudi za potne stroške.
zaznamba prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine
Pravnomočnost sklepa v primeru vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in obremenitve ni potreba (pravnomočna odločba je podlaga za vknjižbo). Do enakega zaključka je mogoče priti tudi upoštevaje ZIZ, saj ugovor ne zadrži postopka (9. člen ZIZ).
trditveno in dokazno breme - razdor prodajne pogodbe
Zaradi zmotne prevalitve dokaznega bremena s tožene stranke na tožečo stranko glede dokazovanja višine vrnjene kupnine stranki ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.
ZPP člen 151, 243. OZ člen 629, 629/2, 635, 635/2.
podjemna pogodba - odgovornost za napake - obligacija rezultata - izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo - stroški izvedenca
Zgolj prizadevanje podjemnika za odpravo napak ni dovolj, saj je zavezan k rezultatu oziroma k uspehu.
Izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo in s sodelovanjem le ene stranke, procesno gledano ni dokaz niti kot izvedensko mnenje niti kot listina. Stroški izvedenca, ki jih je imela stranka zanj pred pravdo, so del pravdnih stroškov in ne morejo biti predmet samostojnega zahtevka.
vpis služnostne pravice - parcelacija in ukinitev parcele
Kadar je predlagan vpis služnostne pravice v zemljiški knjigi na podlagi sodne odločbe, pa kasneje pride do združitve gospodujočega zemljišča z drugo parcelo ter posledično ukinitev parcelne številke gospodujočega zemljišča, sodišče lahko opravi vknjižbo na podlagi novih katastrskih podatkov.
kreditna pogodba - vrnitev kredita - poroštvo - razmerje med upnikom in porokom
Ko upniku poleg glavnega dolžnika odgovarja tudi porok, ki se je zavezal kot porok in plačnik, lahko upnik zahteva izpolnitev bodisi od glavnega dolžnika bodisi od poroka ali pa od obeh hkrati.
Toženec je od tedaj dalje, ko je bil o spremembi lastništva obveščen, dolžan najemnino plačevati tožniku. Toženec zato ni prišel v zamudo s plačilom najemnine.
SPZ je opustil konstrukcijo posesti pravice, zato njeno varstvo ni več mogoče. Možno je le varstvo dejanskega posestnega položaja, ki opravičuje tistega, ki na delu tuje nepremičnine izvršuje dejansko oblast, do posestnega varstva.
motenje posesti - posest nepremičnine - več posestnikov - samovoljna sprememba načina izvrševanja posesti
Obrezovanje murve in čiščenje zelenice (tožeča stranka takemu ravnanju toženca ni nasprotovala) predstavlja način izvrševanja posesti in torej dokazuje, da je imel posest na sporni nepremičnini tudi toženec. Dejanske ugotovitve, da je tožnica na parceli imela odložene okvirje, da pa je toženec obrezoval murvo in kosil travo, pomenijo, da sta imeli obe pravdni stranki nepremičnino v posesti. S tem, ko je toženec na nepremičnino odložil opeke in na ta način preprečil tožnici, da bi izvrševala posest v dotedanjem obsegu, je ob zgoraj ugotovljenem dejanskem stanju samovoljno spremenil način izvrševanja posesti.
Na podlagi določila 222. člena SPZ lahko lastnik služeče stvari zahteva naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari, ali če se bistveno spremenijo okoliščine, v katerih je bila ustanovljena.
vznemirjanje lastninske pravice - uporaba nepremičnine - priposestvovanje - učinki sodne poravnave
Samo dejstvo, da je prvi toženec to zemljišče uporabljal, še ne pomeni, da je bil lastnik, ali da je imel na njem kakšno drugo pravico. Prvi toženec je namreč svoje trditve dokazoval le z odločbo o dodelitvi stanovanja (oziroma o dodelitvi stanovanjske pravice). Z nakupom po Stanovanjskem zakonu je prvi toženec pridobil lastninsko pravico na stanovanju, na katerem je imel prej stanovanjsko pravico, vendar le v obsegu, določenem s pogodbo. Odločba o dodelitvi stanovanja po sklenitvi kupoprodajne pogodbe ni več predstavljala pravne podlage za uporabo spornega dela zemljišča.
ZEN člen 8. ZGO člen 21. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
javno dobro – javna cesta - stvarnopravno varstvo uporabnika javne poti – sodna pristojnost – upravni predpisi - ničnost
Zgolj varovanje interesov posameznika kot koristnika javnega dobra ne dopušča uporabe sodne poti pri zahtevanem pravnem varstvu. Res je, da pa bi tožeča stranka utegnila biti upravičena do tega le, v kolikor bi bilo dovolj zanesljivo ugotovljeno, da je tretjetožena stranka ob sodelovanju s prvotoženo stranko oziroma pravnim prednikom ravnala tako v smeri parcelacije zemljišča kot tudi poznejšega pogodbenega razpolaganja prav z namenom, da s tem zavaruje zgolj interese drugotožene stranke in škoduje interesom tožeče stranke. Tretjetožena stranka bi morala tedaj v primeru obeh razpolaganj ravnati šikanozno in zlorabiti inštitut prostega urejanja obligacijskih razmerij.
ZPP člen 108, 108/2, 108, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12, 12/2. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 2, 2.
oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - brezplačna pravna pomoč
Predpis, ki podrobneje opredeljuje izvajanje določila drugega odstavka 12. člena ZST-1, to je Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju (Ur. l. RS, št. 93/08 z dne 30.9.2008 v nadaljevanju Pravilnik), v svojem drugem členu določa, da mora stranka oziroma drug udeleženec sodnega postopka izjavo o premoženjskem stanju predložiti na obrazcu ZST-1, ki je kot priloga sestavni del Pravilnika. Glede na takšno določilo Pravilnika izjave o premoženjskem stanju ni mogoče vložiti drugače kakor prav na obrazcu ZST-1 in ga ne more nadomestiti odločba o brezplačni pravni pomoči, čeprav je ta izdana na podlagi podatkov, ki so podobni tistim, ki jih zahteva obrazec ZST-1.
ustavitev izvršbe na nepremičnine – varstvo kupca nepremičnine – pričakovalna pravica – sklep o domiku
S tem ko je kupec izpolnil svoje obveznosti, je njegovo pričakovanje lastninske pravice tako utemeljeno in konkretno, da zadosti pojmu upravičeno pričakovanje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – invalid – rok za podajo odpovedi
V primeru redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga invalidu začne rok za podajo odpovedi teči od dne, ko je delodajalec pridobil pozitivno mnenje Komisije za ugotovitev podlage za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – izostanek z dela
Tožnica ob normalni povprečni pazljivosti in glede na izkušnje, ki jih ima z daljšim bolniškim staležem, iz sklepa ZZZS, v katerem je navedeno, da se predlog osebnega zdravnika za ugotovitev začasne nezmožnosti z dela zavrže, ni mogla sklepati, da ima odobren bolniški stalež. Ker na delo kljub temu ni prišla, ji je tožena stranka zaradi izostanka z dela najmanj pet delovnih dni zapored utemeljeno izdala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - umik tožbe
Ima pa pritožba prav, da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo izdalo v nasprotju z določbami člena 318/III ZPP. Po predhodnem preizkusu tožbe (člen 272, 273 ZPP), ki ni pokazal procesnih pomanjkljivosti, bi bilo dolžno drugopis tožbe poslati toženi stranki v odgovor (člen 276 ZPP) in šele v primeru, da ta ne bi bil vložen (člen 277 ZPP) ob preizkusu sklepčnosti tožbe izdati sodbo v smislu člena 318 ZPP.