ZPP člen 139, 139/3, 318, 318/1, 339, 339/2, 339/2-7.
zamudna sodba - vročanje - vročanje pravni osebi na naslovu v registru - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - deljena odgovornost
Po 3. odstavku 139. člena ZPP se subjektu vpisa v sodni register vroča na naslovu, navedenem v registru. Tožeči stranki kot toženki bi zato sodišče tožbo toženca (kot tožnika) moralo vročiti na naslovu M..., iz spisovnih podatkov pa je razvidno, da je bila tožnici (kot toženki) toženčeva tožba vročena na naslov njenega predstavništva v Š. L., kar je nepravilno.
V dani prometni situaciji se je oškodovanec z vozilom zaletel v toženčev avtomobil (in ne morebiti obratno), kar utemeljuje materialnopravno oceno sodišča prve stopnje, da je znašal prispevek oškodovanca k prometni nesreči 80 %, toženca pa 20 %. Tega v ničemer ne omajajo trditve glede teže kršitve po določbah ZVCP, saj le-te ne upoštevajo navedenih izpostavljenih konkretnih dejstev, predvsem da se je oškodovanec s svojim vozilom zaletel v toženčevo vozilo.
skupno premoženje zakoncev - razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem – obličnost
Za sporazumno razpolaganje zakoncev s skupnim premoženjem se ne zahteva nobena obličnost. Za dogovor med zakoncema po 2. odstavku 52. člena ZZZDR, da bo eden od njiju razpolagal s skupnim premoženjem ali njegovim delom, zadošča neoblično strinjanje drugega zakonca.
stari ZDR – odškodninska odgovornost delodajalca – razporeditev – nepremoženjska škoda – zastaranje
V nasprotju s pogodbeno kaznijo zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja je mogoče odškodnino za nepremoženjsko škodo po splošnih pravilih obligacijskega prava uveljavljati že v postopku, v katerem se ravnanje delodajalca (konkretno sklep o razporeditvi, zaradi katerega naj bi tožnik utrpel nepremoženjsko škodo) presoja oziroma pred končanjem tega postopka v ločenem individualnem delovnem sporu. Zastaranje takšnega odškodninskega zahtevka tudi ne začne teči šele s pravnomočnostjo postopka o zakonitosti ravnanja delodajalca.
nepremoženjska škoda - poškodba pri delu - padec z lestve - soprispevek oškodovanca - višina odškodnine - Invalidnina - valorizacija - prepoved spremembe sodbe v škodo pritožnika - stroški izvedenin
Toženkin zavarovanec za nastanek škodnega dogodka odgovarja tako objektivno kakor tudi krivdno. V konkurenci s tako odgovornostjo delodajalca se pokaže tožnikova opisana "delna" opustitev skrbi za lastno varnost (zgolj predlog, naj mu kdo lestev drži, ne pa tudi bolj varen predlog, naj se mu da daljša lestev), manjšega pomena in jo je mogoče glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava oceniti zgolj kot 10% soprispevek k škodnemu dogodku.
Pri prisoji denarne odškodnine je potrebno upoštevati tudi invalidnino, ki jo tožnik mesečno prejema. Vendar pa je invalidnina le ena od večih okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine. Glavno vodilo pri oceni invalidnine je korist, ki jo bo oškodovanec od njenega prejemanja imel. Pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, se poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo po prostem preudarku, ne pa matematični izračun.
solastnina - pravica zahtevati delitev - način delitve
Res SPZ kot primarni način predvideva razdružitev solastnine s fizično delitvijo, vendar tako, da vsak od solastnikov dobi del prej solastne stvari kot samostojne stvari. Ni pa predvidena možnost, da bi del nepremičnine dobili le nekateri solastniki, drugi udeleženci pa bi na preostali nepremičnini ostali solastniki, njihova skupnost pa bi prenehala s civilno delitvijo. Taka delitev bi bila možna le ob soglasju vseh ali če bi eden od solastnikov prevzel celotno nepremičnino, ostalim pa bi izplačal sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (5. odst. 70. člena SPZ).
napotitev na pravdo - spor o dejstvih - manj verjetna pravica
Bolj verjetno je, da so denarna sredstva na depozitu od imetnika depozitnega računa kot od osebe, na katero naj se nakažejo sredstva po preteku depozitne dobe.
Pri verzijskem zahtevku ne velja določba 2. odstavka 408. člena ZPP, ki določa, da v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami sodišče ni vezano na postavljene zahtevke. Spor z verzijskim zahtevekom namreč ne predstavlja takšnega spora. Ne gre za preživninski zahtevek upravičenca do preživnine, ampak za zahtevek tistega, ki je imel izdatke za preživljanje kakšne osebe, do njihovega povračila od tistega, ki je bil osebo dolžan preživljati.
Glede ugotovitve, da lestev ni imela vseh protizdrsnih nastavkov, sodišče prve stopnje ni opravilo dolžne dokazne ocene. Tožena stranka je takšne trditve tožnice tekom postopka na prvi stopnji prerekala, zato bi moralo sodišče njene trditve presoditi na podlagi vestne, skrbne in celovite dokazne ocene v skladu z 8. členom ZPP. Sodišče prve stopnje je kršilo pravico strank do učinkovite izjave v postopku tudi s tem, ko ni obrazložilo zavrnitve substanciranih dokaznih predlogov tožeče stranke za postavitev izvedenca s področja varstva pri delu ter rekonstrukcijo škodnega dogodka.
Sodišče prve stopnje je utemeljeno zaključilo, da je v konkretnem primeru stvarna služnost (že) nastala s priposestvovanjem. Priposestvovanje nadomešča pomanjkljivost pravnega posla, iz katerega sicer izhaja obveznost ustanoviti služnost, ne vsebuje pa zemljiškoknjižnega dovolila. Ker sta torej toženca stvarno služnost pridobila na izviren način že v letu 1998, sta s tem izgubila možnost oziroma pravni interes za uveljavljanje tožbenega zahtevka še na obligacijskopravni podlagi (izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine).
Osebna vročitev se opravi tako, da naslovnik pisno potrdi njen prejem, če tega ne stori, se vročitev šteje za opravljeno v roku 15 dni po prejemu obvestila, v katerem mora biti naslovnik obveščen o kraju in času, kjer lahko pisanje dvigne in opozorjen na posledice, če tega ne stori (3. in 4. odst. 142. člena ZPP). Ker je bila poštna pošiljka s sodbo vložena v poštni predal toženčevega pooblaščenca, ne da bi bil le-ta pozvan, da jo osebno prevzame, in brez pouka o posledicah, je bila vročitev opravljena takrat, ko je odvetnik pošiljko sprejel.
pogodba o delu - dokazna ocena - prosta presoja dokazov
Ob dejanski ugotovitvi, da so bili dnevniki na gradbišču tako tožencu kot naročniku na razpolago, da je lahko vanje vpogledal, bi le-ta lahko odreagiral, če se z vpisanimi podatki ne bi strinjal. Če tega ni storil, je kasnejšo nepreverljivost teh podatkov šteti v njegovo breme.
URS člen 5, 8, 14, 23, 25, 26, 8, 14, 23, 25, 26, 5. OZ člen 179, 179. EKČP člen 6, 6/1, 13, 41.
pravna praznina - duševne bolečine zaradi sojenja v nerazumnem roku - neposredna uporaba določb ustave rs - neposredna uporaba mednarodne pogodbe - objektivna odgovornost države - uporaba pravne analogije - kršitev temeljnih pravic - sojenje v nerazumnem roku
Po analogiji ni mogoče uporabiti določb zakona, ki ob nastanku spornega razmerja še ni veljal.
Če zaskrbljenost pri tožniku ni bila niti tolikšna, da bi se o postopku ustrezno informiral, v nobenem primeru ni mogoče govoriti o tem, da je tožnik trpel takšne duševne bolečine, ki bi narekovale prisojo odškodnine.
ZD člen 81, 84, 133/2, 81, 84, 133/2. ZDen člen 81, 81.
odgovornost dediča za zapustnikove dolgove - oporočna razpolaganja, napravljena pred izdajo odločbe o denacionalizaciji - pravni učinek oporočnih razpolaganj - odpoved dediščini
Stroški, nastali med postopkom v zvezi z zapuščino, so stroški zapuščine in dediči odgovarjajo zanje enako kot za dolgove zapustnika, to je vsak do višine podedovanega premoženja, ne glede na to, ali je delitev zapuščine že izvršena ali ne (142. člen ZD). Pritožnica bo torej upravičena do povračila ustreznega dela stroškov zapuščine od sodedičev, glede na vrednost njihovega podedovanega dela zapuščine. Po ZD pa ni predvideno, da se v zapuščinskem izvrši poplačilo dolgov zapuščine. Pritožnica bo morala zato svoje terjatve do sodedičev, če se bodo izkazale za sporne (in kolikor se bodo izkazale za sporne), uveljavljati v drugem ustreznem postopku.
URS člen 26, 33. CZ člen 8, 8/1, 8/1-3, 29, 38, 39, 40, 43, 43/1. OZ člen 459, 459/1.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odprava odločbe prvostopnega organa - skrbnost dela upravnega organa
Nezakonito ali nepravilno delo upravnega organa ne more izhajati iz napačne uporabe materialnega prava, če je ta izključno rezultat napačnega pravnega pojmovanja.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na lestvi
Delo na lestvah samo po sebi ni nujno nevarno delo, sploh na takih lestvah, kot jih je uporabljala tožnica (s tremi prečkami in podestom), ob tem da vzrok za tožničino poškodovanje niti ni bilo delo na lestvah, temveč odprtje predalnika omare, ko je zaradi teže predalnika in močnega sunka prišlo do poškodbe.
Za škodo od stvari ali dejavnosti se odgovarja ne glede na krivdo le v primerih večje škodne nevarnosti (od običajne).
Država z otroškim dodatkom kot pravico iz socialnega varstva ne nadomešča dela sredstev, ki ga morajo otrokom nuditi starši, temveč le pomaga materialno šibkejšim staršem pri vzgoji in varstvu otrok s tem, da jim zagotavlja dopolnilni prejemek za preživljanje, vzgojo in izobraževanje. Zato otroški dodatek na določitev preživnine nima vpliva.