Pri verzijskem zahtevku ne velja določba 2. odstavka 408. člena ZPP, ki določa, da v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ter v sporih o stikih otrok s starši in z drugimi osebami sodišče ni vezano na postavljene zahtevke. Spor z verzijskim zahtevekom namreč ne predstavlja takšnega spora. Ne gre za preživninski zahtevek upravičenca do preživnine, ampak za zahtevek tistega, ki je imel izdatke za preživljanje kakšne osebe, do njihovega povračila od tistega, ki je bil osebo dolžan preživljati.
napotitev na pravdo - spor o dejstvih - manj verjetna pravica
Bolj verjetno je, da so denarna sredstva na depozitu od imetnika depozitnega računa kot od osebe, na katero naj se nakažejo sredstva po preteku depozitne dobe.
odškodninska odgovornost - nesreča na smučišču - trčenje dveh smučarjev - konkurenca vzrokov
Da bi sodišče torej lahko pravilno ugotovilo, ali in katera od pravdnih strank je nedopustno ravnala in torej kršila pravila ZVSmuč ter ali obstaja deljena odgovornost, bo treba v ponovljenem postopku opraviti ogled na kraju samem, natančno zaslišati obe pravdni stranki in obe priči, ki sta bili očividki nezgode o tem, kje se je nahajal toženec pred pričetkom zavoja, nato pa glede na mesto nezgode, ki je bilo že ugotovljeno, s pomočjo izvedenca smučarske stroke, z upoštevanjem povprečnih hitrosti na konkretnem terenu, z upoštevanjem smuči, ki sta jih pravdni stranki uporabljali in načina vožnje ene in druge, ugotoviti tudi približen položaj tožnika v tem trenutku in njuno gibanje do trčenja ter v nadaljevanju odgovoriti tudi na vprašanje preglednosti terena, torej na vprašanje ali bi tožnik toženca pred pričetkom njegovega zavoja lahko videl ali ne oziroma kdaj bi ga sploh lahko videl in seveda tudi na vprašanje, ali bi tožnika lahko videl toženec in kdaj.
URS člen 26, 33. CZ člen 8, 8/1, 8/1-3, 29, 38, 39, 40, 43, 43/1. OZ člen 459, 459/1.
odškodninska odgovornost države - odgovornost države za delo upravnega organa - odprava odločbe prvostopnega organa - skrbnost dela upravnega organa
Nezakonito ali nepravilno delo upravnega organa ne more izhajati iz napačne uporabe materialnega prava, če je ta izključno rezultat napačnega pravnega pojmovanja.
izgubljeni dobiček - presoja višine odškodnine po prostem preudarku
Izvedenec je od ocenjenih prihodkov pravilno odštel tiste stroške, ki jih tožnik zaradi neuporabe poškodovanega 7-tonskega tovornega vozila ni imel, imel pa bi jih, če bi vožnje z njim opravljal. Oškodovanec ima res lahko, glede na okoliščine posamičnega primera, tudi stalne stroške poslovanja, ki niso nič manjši, čeprav določen čas ne posluje, in res je, da se tovrstnih stroškov ne odšteva od izpadlih dohodkov. Vendar tožnik sploh ni opredeljeno navedel, kateri njegovi stroški so takšne narave, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo izračun izvedenca.
S pravnomočno sodbo naložena izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila bi na podlagi 5. točke 1. odst. 40. člena ZZK-1 zadoščala za vpis v zemljiško knjigo, če ne bi bila nepremičnina, ki je predmet prodajne pogodbe, ki jo nadomešča pravnomočna sodba, kmetijsko zemljišče.
Pravnomočna sodba ne more nadomeščati odobritve pravnega posla, ki je v pristojnosti upravnega organa in ki glede na določbo 2. odst. 38. člena ZZK-1 predstavlja listino, ki mora biti predložena zemljiškoknjižnemu dovolilu.
SPZ člen 43, 43/2, 44, 44/1. ZNP člen 37, 132, 136, 136/5 . ZPP člen 7, 7/2, 108, 108/2, 286.
postopek za ureditev meje - meja med javnim dobrom in zemljiščem v zasebni lasti – močnejša pravica – zadnja mirna posest – priposestvovanje – javno dobro – predlagalni nepravdni postopek – razpravno načelo – navajanje dejstev in dokazov – prekluzija
Meje med
javnim dobrom ter zemljiščem v zasebni lasti ni mogoče urediti po zadnji mirni posesti.
Predlagalni nepravdni postopki so glede zbiranja procesnega gradiva blizu pravdnemu postopku (razpravno načelo). Zato je v teh postopkih na mestu tudi smiselna uporaba pravil o prekluziji.
solastnina - pravica zahtevati delitev - način delitve
Res SPZ kot primarni način predvideva razdružitev solastnine s fizično delitvijo, vendar tako, da vsak od solastnikov dobi del prej solastne stvari kot samostojne stvari. Ni pa predvidena možnost, da bi del nepremičnine dobili le nekateri solastniki, drugi udeleženci pa bi na preostali nepremičnini ostali solastniki, njihova skupnost pa bi prenehala s civilno delitvijo. Taka delitev bi bila možna le ob soglasju vseh ali če bi eden od solastnikov prevzel celotno nepremičnino, ostalim pa bi izplačal sorazmerni del prodajne cene, ki jo določi sodišče (5. odst. 70. člena SPZ).
nepremoženjska škoda - poškodba pri delu - padec z lestve - soprispevek oškodovanca - višina odškodnine - Invalidnina - valorizacija - prepoved spremembe sodbe v škodo pritožnika - stroški izvedenin
Toženkin zavarovanec za nastanek škodnega dogodka odgovarja tako objektivno kakor tudi krivdno. V konkurenci s tako odgovornostjo delodajalca se pokaže tožnikova opisana "delna" opustitev skrbi za lastno varnost (zgolj predlog, naj mu kdo lestev drži, ne pa tudi bolj varen predlog, naj se mu da daljša lestev), manjšega pomena in jo je mogoče glede na ugotovljeno dejansko stanje ob pravilni uporabi materialnega prava oceniti zgolj kot 10% soprispevek k škodnemu dogodku.
Pri prisoji denarne odškodnine je potrebno upoštevati tudi invalidnino, ki jo tožnik mesečno prejema. Vendar pa je invalidnina le ena od večih okoliščin primera, ki vplivajo na prisojo pravične denarne odškodnine. Glavno vodilo pri oceni invalidnine je korist, ki jo bo oškodovanec od njenega prejemanja imel. Pri oceni, ali in koliko invalidnina vpliva na odmero pravične denarne odškodnine, se poleg individualnih značilnosti oškodovanca, njegove prizadetosti in višine mesečne invalidnine, uporabi pravilo po prostem preudarku, ne pa matematični izračun.
odškodninska odgovornost - vzročna zveza - krivdna odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na lestvi
Delo na lestvah samo po sebi ni nujno nevarno delo, sploh na takih lestvah, kot jih je uporabljala tožnica (s tremi prečkami in podestom), ob tem da vzrok za tožničino poškodovanje niti ni bilo delo na lestvah, temveč odprtje predalnika omare, ko je zaradi teže predalnika in močnega sunka prišlo do poškodbe.
Za škodo od stvari ali dejavnosti se odgovarja ne glede na krivdo le v primerih večje škodne nevarnosti (od običajne).
ZPP člen 245/3, 254, 254/2, 245/3, 254, 254/2. OZ člen 179, 179.
povrnitev nepremoženjske škode - pravična denarna odškodnina -odmera odškodnine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - trajno zmanjšanje življenjskih aktivnosti - postavitev novega izvedenca
Izvedenec je poškodbe opredelil po več klasifikacijah ter poudaril, da se klasifikacija po Erdmannu v kirurški praksi le redko uporablja. Ne glede na klasifikacijo iz izvedenskega mnenja izhaja, da je možnost bodočih občasnih zmernih glavobolov, ki so posledica obravnavanih poškodb, pri oškodovanki nemogoče povsem izključiti. Pritožbena navedba tožene stranke, da obravnavana poškodba ne pušča trajnih posledic, tako ni utemeljena in je, kot rečeno, sodišče prve stopnje tožeči stranki pravilno prisodilo tudi odškodnino za duševne bolečine zaradi trajno zmanjšanih življenjskih aktivnosti.
Če služnostna pravica nastane originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen.
Dikcija "po obstoječi dovozni poti", ki v izreku sodbe opredeljuje potek ugotovljene služnostne poti je sicer res nekoliko netipična (v smislu, da potek služnostne poti ni določen z merami po dolžini in širini), vendar pa to ne pomeni, da zaradi tega ni zadoščeno pravnemu standardu natančnega opisa (19. čl. ZZK-1) oziroma da zaradi tega ni jasen obseg pravice služnostnega upravičenca in da lastnica služečega zemljišča nima pravnega varstva.
Pri t. i. nepravem priposestvovanju služnosti začetek teka priposestvovalne dobe sovpade z začetkom dejanskega izvrševanja služnosti.
izvršba na nepremičnine - domik nepremičnine - odredba o prodaji - javna dražba - pogoji za prodajo - nezakonitost javne dražbe - nezakonitost sklepa o domiku
Ker je sodišče prve stopnje prodajalo nepremičnine pod drugačnimi pogoji, kot so bili navedeni v odredbi o prodaji, je opravljena javna dražba nezakonita, posledično pa je nezakonit tudi izpodbijani sklep o domiku, sprejet na podlagi tako vodene javne dražbe.
Pri odločanju o dolžnosti plačila pravdnih stroškov v primeru umika se mora sodišče ukvarjati z vprašanjem, ali je umik posledica izpolnitve zahtevka. Okoliščina, da naj bi bila tožba potrebna, za odločitev o pravdnih stroških v tem primeru ni odločilnega pomena.
plačilo uporabnine - nemožnost uporabe nepremičnine v sorazmerju s solastniškim deležem - omejevanje solastninske pravice - korist zaradi uporabe solastninskega deleža solastnika
Tožnik ni imel možnosti uporabljati nepremičnino v sorazmerju s svojim solastninskim deležem, toženec pa je z izključno uporabo nepremičnine in s tem, ko tožniku ni izročil ključev počitniške hiše, neutemeljeno omejeval solastninsko pravico tožnika. Toženec je imel korist zaradi brezplačne uporabe tožnikovega solastninskega deleža, tožnik pa je bil prikrajšan, saj svojega solastnega deleža na nepremičnini ni mogel uporabljati, zato je utemeljen zahtevek na plačilo uporabnine. Morebitni potrebni in koristni stroški na nepremičnini so lahko predmet samostojnega povračilnega zahtevka toženca, ki zapade ob vrnitvi stvari oziroma ob zahtevku za vrnitev stvari.
ZTLR člen 72, 72/2. ZOR člen 61. OZ člen 46. SPZ člen 27, 28, 41.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zmota o predmetu - zunajknjižno priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - običajna skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost pravnega naslednika - zmotna uporaba materialnega prava
Priposestvovalec mora biti prepričan, da je stvar njegova, in to tudi, potem ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah. Celotno ravnanje priposestvovalca mora utemeljevati sklep, da je ravnal vestno oziroma da ni opustil običajne potrebne skrbnosti.
prisilna sklenitev pogodbe - sodna sklenitev pogodbe - pridobitni način - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe
Tudi če je pogodba sklenjena prisilno (zajeta v sodbi), gre za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice. Ta se na nepremičnini zato pridobi z vpisom v zemljiško knjigo.
odločanje o vpisih v zemljiško knjigo - utemeljenost zahtevka za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče pri presoji utemeljenosti zahtevka za vpis ni pristojno za presojanje veljavnosti pravnega posla, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis (5. odst. 149. člena ZZK-1).