STEČAJNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0053668
ZPPSL člen 37, 63, 37, 63. OZ člen 1028, 1031, 1028, 1031.
kreditna pogodba - ugovor zastaranja - poroštvo - regresna pravica
Pri presoji učinkovanja prisilne poravnave so merodajni datumi nastanka obveznosti in ne njihove zapadlosti zato, ker se z dnem začetka postopka prisilne poravnave vse obstoječe terjatve do dolžnika štejejo za dospele (37. člen ZPPSL).
izgubljeni dobiček - presoja višine odškodnine po prostem preudarku
Izvedenec je od ocenjenih prihodkov pravilno odštel tiste stroške, ki jih tožnik zaradi neuporabe poškodovanega 7-tonskega tovornega vozila ni imel, imel pa bi jih, če bi vožnje z njim opravljal. Oškodovanec ima res lahko, glede na okoliščine posamičnega primera, tudi stalne stroške poslovanja, ki niso nič manjši, čeprav določen čas ne posluje, in res je, da se tovrstnih stroškov ne odšteva od izpadlih dohodkov. Vendar tožnik sploh ni opredeljeno navedel, kateri njegovi stroški so takšne narave, zato je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo izračun izvedenca.
ZTLR člen 72, 72/2. ZOR člen 61. OZ člen 46. SPZ člen 27, 28, 41.
pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - zmota o predmetu - zunajknjižno priposestvovanje - dobroverna posest - opravičljiva zmota - običajna skrbnost v pravnem prometu - dobrovernost pravnega naslednika - zmotna uporaba materialnega prava
Priposestvovalec mora biti prepričan, da je stvar njegova, in to tudi, potem ko je z neko povprečno skrbnostjo razmislil o vseh okoliščinah. Celotno ravnanje priposestvovalca mora utemeljevati sklep, da je ravnal vestno oziroma da ni opustil običajne potrebne skrbnosti.
ZOR člen 557, 557. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
posojilna pogodba - dokazna ocena
Če je sodišče prve stopnje v sodbi zadovoljivo pojasnilo razloge, zaradi katerih je zaključilo, da je tožnica tožencema posodila denar, pa iz obrazložitve sodbe ne izhajajo razlogi, na podlagi katerih bi bilo mogoče prepričljivo zaključiti, da sta toženca prejela od tožnice 30.000 CHF. Tožnica je dokazala, da je od P. G. prejela posojeno 18.000 CHF in da je navedeni znesek posodila tožencema. Prvo sodišče pa se ni opredelilo do navedb tožencev, ki sta zatrjevala, da tožnica ni imela lastnih sredstev, zato tudi ni mogla posoditi denarja v višini 12.000,00 CHF.
upravnik - upravljanje večstanovanjske hiše - pravica upravnika do povrnitve stroškov opominjanja - spor majhne vrednosti
Stanovanjski zakon ni določal upravičenja upravnika do povrnitve stroškov opominjanja zaradi neplačanih stanovanjskih obveznosti. Te je bilo mogoče zahtevati na podlagi odškodninske odgovornosti lastnika stanovanja, ali če je bilo to pogodbeno dogovorjeno.
V sporu majhne vrednosti je nedopustno izpodbijano dejansko stanje.
ZZZDR člen 105, 106/1, 129, 129a, 105, 106/1, 129, 129a. ZPP člen 253/1, 253/1.
razmerja med starši in otroci - varstvo in vzgoja otrok - ureditev stikov z otrokom - skupno skrbništvo - dolžnost preživljanja mladoletnih otrok - določitev preživnine - zaslišanje izvedenca na glavni obravnavi
Sodni izvedenec je tudi ugotovil, da gre pri tožniku za bistveno bolj stanovitno osebo, pri toženki pa za egocentrično (nezrelo) in odvisno osebnost, ki je v odnosu do svojega zdravja nekritična, saj številnih napotitev na zdravljenje svoje odvisnosti ni sprejela. Nezdravljenje te odvisnosti bo zgolj stopnjevalo neustrezno vedenje toženke, ki otroka spravlja v vedno večjo stisko, strah in sram, čim starejša postajata. Vsled tega je sodni izvedenec ugotovil, da je tožnik tisti, ki zna delovati v največjo korist otrok na področju oskrbe in vzgoje ter je zato po njegovem mnenju v korist otrok, da se zaupata očetu. Sodišče prve stopnje je sledilo ugotovitvam pristojnega centra za socialno delo in sodnega izvedenca ter otroka dodelilo tožniku v varstvo in vzgojo.
ZTLR člen 38, 38/2, 39, 39/5, 39/7. ZOR člen 122, 132, 132/3, 132/4.
uporaba tuje stvari - uporabnina - razdrtje pogodbe - učinki razdrte pogodbe - vrnitev danega - pravila vračanja - sočasnost izpolnitve - zamudne obresti od glavnice, ki se vrača - dobroverni posestnik - nedobroverni posestnik - potrebni in koristni stroški - pobotni ugovor
V primeru razdrtja pogodbe se glede plačila uporabnine na stvareh, ki se vračajo, uporablja 2. odstavek 38. člena ZTLR, glede na to, da je predmet vrnitve stvar in da je pomembna tudi dobrovernost posesti te stvari in ne določba 4. odstavka 132. člena ZOR.
V primeru vzajemnega vračanja stvari, ki so bile izročene na podlagi razdrte pogodbe, se kot specialni predpis uporablja določba 3. odstavka 132. člena ZOR in posledično 122. člen ZOR.
predujem za izvedenca – plačilo predujma za izvedenca – tek zamudnih obresti - tek zamudnih obresti od plačila predujma za izvedenca
ZPP ne daje podlage, da bi se o stroških izvedenca s pripadajočimi obrestmi odločalo po drugačnem principu kot o ostalih stroških postopka.
Načelno pravno mnenje, ki ga je na občni seji dne 13.12.2006 sprejelo Vrhovno sodišče Republike Slovenije, pa je ovrglo stališče o kvazideliktni naravi stroškov postopka, ki je utemeljevalo prisojo zamudnih obresti od posameznih pravdnih stroškov že pred njihovo odmero s sodno odločbo.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - negmotna škoda - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - duševne bolečine zaradi skaženosti - huda oblika skaženosti - soprispevek k nastanku škodnega dogodka
Sodišče prve stopnje je prenizko vrednotilo tudi ugotovitve izvedenca glede duševnih bolečin zaradi skaženosti, ko je za to obliko škode prisodilo odškodnino v višini 1.500,00 EUR. Iz mnenja izvedenca namreč izhaja, da je bil tožeči stranki med zdravljenjem odstranjen popek, da ima veliko, večkrat ponavljano postoperativno kožno brazgotino, ki sega čez ves sprednji del trebuha in je tako groba in široka, da jo nikakor ni moč zakriti. Vse to brez dvoma za tožnico predstavlja hudo obliko skaženosti. Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da je pravična in primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti v višini 2.800,00 EUR in je prisojeno odškodnino iz tega naslova zvišalo za 1.300,00 EUR.
Sodišče pravilno uporabi materialno pravo (Pravilnik o vrstah vzdrževalnih del na javnih cestah in nivoju rednega vzdrževanja javnih cest), le to pa nalaga, da se nujno potrebna dela izvajajo v skladu z roki, določenimi v izvedbenem programu vzdrževanja. V omenjenem izvedbenem programu je določena njegova dolžnost, da skrbi za poledenelo cestišče, in glede na ugotovljeno dejansko stanje (da cesta ni bila poledenela, je pa zaradi zime in noči grozila nevarnost, da bi se lahko pojavila poledica), je zavarovanec prvotožene stranke z zadostno skrbnostjo nadziral cesto in kasneje tudi posipal.
Glede na trditveno in dokazno podlago strank, ko je tožeča stranka zatrjevala in dokazovala kršitev in način kršitve zavarovalne pogodbe (izguba zavarovalnih pravic zaradi vožnje pod vplivom alkohola) ter izplačilo in višino izplačane odškodnine oškodovancu, na drugi strani pa ji je tožena stranka kot kršitelj pogodbe (med drugim) očitala, da ni pravilno likvidirala škode, ker je bilo izplačilo previsoko, je moralo sodišče kot predhodno vprašanje presoditi celotni škodni dogodek, zaradi katerega je prišlo do izplačila odškodnine oškodovancu kot tretji osebi. Utemeljenost izplačane odškodnine je treba presojati po načelih obligacijskega prava. Zato ima zavarovanec oziroma odgovorna oseba vse ugovore (po temelju in po višini), kot bi jih imel v odškodninski pravdi, katere podlaga je deliktna obveznost.
URS člen 125, 125. ZS člen 3/2, 3/2. ZST-1 člen 12, 12/1, 39, 12, 12/1, 39. Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju člen 1, 2, 1, 2.
oprostitev plačila sodnih taks - obvezne sestavine predloga za oprostitev plačila sodnih taks - izjava o premoženjskem stanju - exceptio illegalis
Obrazec, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu izjave o premoženjskem stanju, vlagatelju dodatno nalaga, da mora izjavi o premoženjskem stanju (ki mora biti priložena predlogu za oprostitev plačila sodnih taks) obvezno priložiti dokazila o prejetih plačah in drugih prejemkih iz dela v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za vsak mesec posebej za vlagatelja in družinske člane.
Takšna ureditev Pravilnika pa ne predstavlja zgolj izvrševanja ZST-1 (kar je lahko naloga pravilnika), saj Pravilnik ne ostaja (kot bi moral) v mejah zakonske ureditve, ampak nedopustno samostojno uvaja novo oz. dodatno obveznost.
Ker je sodnik pri opravljanju sodniške funkcije vezan na ustavo in zakon, določbe Pravilnika, ki slednjemu nasprotuje, ne sme uporabiti.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Izpodbijana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni nezakonita, ker v opisih del za posamezna delovna mesta, na katera je bilo prenesene delo z delokroga delovnega mesta vodje kadrovske službe, na katerem je delal tožnik, niso navedene naloge, ki jih je pred odpovedjo opravljal tožnik. Prav tako ni bistveno, ali je tožena stranka pravno formalno pravilno sprejela akt o sistemizaciji delovnih mest, bistveno je le, da je organizacijsko spremembo dejansko izvedla, tako da je delo, ki ga je prej opravljal tožnik, razdelila med ostale delavce.
Tako v primeru t. i. materialnega kot v primeru t. i. procesnega pobota morajo biti izpolnjeni pogoji iz 311. čl. OZ, v skladu s katerimi je mogoče pobotati le med strankama vzajemne, istovrstne in zapadle terjatve, čemur sodna praksa dodaja še pogoja iztožljivosti in likvidnosti (nespornosti) terjatev.
Dogovorjene pogodbene obresti za čas trajanja kredita so glede na določbo 1. odst. 399. čl. tedaj veljavnega ZOR omejene največ do višine obresti za devizne vloge na vpogled.
Izračun rente je dejansko in ne materialnopravno vprašanje.
Pri spremembi naturalnega preživljanja v denarno rento se ta določa glede na vrednost dogovorjenega dosmrtnega preživljanja, ne pa glede na preživninske potrebe upravičenca.
Pravica po paulijanski tožbi je v razmerju do osnovne terjatve akcesorne narave. Če je torej med pravdo osnovna terjatev odsvojena, pride tudi v pravdi po paulijanski tožbi v poštev pravilo iz 190. člena ZPP in se pravda nadaljuje med istima strankama, odločitev pa učinkuje za prevzemnika terjatve.