Tako v primeru t. i. materialnega kot v primeru t. i. procesnega pobota morajo biti izpolnjeni pogoji iz 311. čl. OZ, v skladu s katerimi je mogoče pobotati le med strankama vzajemne, istovrstne in zapadle terjatve, čemur sodna praksa dodaja še pogoja iztožljivosti in likvidnosti (nespornosti) terjatev.
ZPP člen 249, 339/2-14. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 46, 47, 47/2.
nagrada izvedenca - odmera nagrade izvedenca
Konkretna odmera, čeprav sicer res ni podrobneje obrazložena, očitno temelji na specificiranem stroškovniku, ki ga je predložila izvedenka skupaj z navedeno dopolnitvijo izvedenskega mnenja in ki ga vsaka od strank lahko vsak trenutek vpogleda in preveri. Zaradi navedenega pritožbeni očitek, da se izpodbijanega sklepa ne da preizkusiti, ni utemeljen, očitana absolutno bistvena kršitev postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, pa ni podana.
Glede na trditveno in dokazno podlago strank, ko je tožeča stranka zatrjevala in dokazovala kršitev in način kršitve zavarovalne pogodbe (izguba zavarovalnih pravic zaradi vožnje pod vplivom alkohola) ter izplačilo in višino izplačane odškodnine oškodovancu, na drugi strani pa ji je tožena stranka kot kršitelj pogodbe (med drugim) očitala, da ni pravilno likvidirala škode, ker je bilo izplačilo previsoko, je moralo sodišče kot predhodno vprašanje presoditi celotni škodni dogodek, zaradi katerega je prišlo do izplačila odškodnine oškodovancu kot tretji osebi. Utemeljenost izplačane odškodnine je treba presojati po načelih obligacijskega prava. Zato ima zavarovanec oziroma odgovorna oseba vse ugovore (po temelju in po višini), kot bi jih imel v odškodninski pravdi, katere podlaga je deliktna obveznost.
Nova dejstva oziroma novi dokazi pa se lahko samo tedaj uporabijo za obnovo, če so ta dejstva obstajala oziroma če so ti dokazi že obstajali takrat, ko je tekel prejšnji postopek, pa stranka zanje ni vedela do trenutka, ko je še lahko navajala nova dejstva in predlagala nove dokaze, to je na pritožbeni obravnavi, če je bila razpisana.
180. člen ZPP določa vsebino tožbe. Med drugim mora le-ta dosegati določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. Določenost tožbenega zahtevka je procesni pogoj popolnosti tožbe. Dokler tožbeni zahtevek ni določen, ni mogoče opraviti preizkusa sklepčnosti tožbe (ali iz zatrjevanih dejstev izhaja utemeljenost zahtevka po materialnem pravu). Na določen zahtevek so vezane tudi druge posledice. Tako je na višino zahtevka, če je predmet denarni znesek, vezana pristojnost sodišča, pravica do revizije, ne nazadnje tudi višina stroškov zastopanja. Tako tožniki nimajo prav, ko navajajo, da je s procesnega stališča popolnoma vseeno, ali je odškodnina opredeljena opisno ali z zneskom.
Tožeča stranka mora zahtevek, da bo določen, oblikovati tako, da v njem opredeli konkreten denarni znesek, ki ga zahteva, če je seveda zahtevana odškodnina v denarni obliki.
prisilna sklenitev pogodbe - sodna sklenitev pogodbe - pridobitni način - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - pridobitev lastninske pravice na podlagi sodne odločbe
Tudi če je pogodba sklenjena prisilno (zajeta v sodbi), gre za pravnoposlovno pridobitev lastninske pravice. Ta se na nepremičnini zato pridobi z vpisom v zemljiško knjigo.
odločanje o vpisih v zemljiško knjigo - utemeljenost zahtevka za vpis
Zemljiškoknjižno sodišče pri presoji utemeljenosti zahtevka za vpis ni pristojno za presojanje veljavnosti pravnega posla, ki je podlaga za zemljiškoknjižni vpis (5. odst. 149. člena ZZK-1).
ZDR člen 90, 90/3. ZZRZI člen 40, 40/1. ZPIZ-1 člen 101.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – invalid – ustrezno delovno mesto – preostala delovna zmožnost – strokovna izobrazba
Ustreznost delovnega mesta, ki je ponujeno invalidu, je v ZZRZI kot lex specialis opredeljena drugače, zato ni mogoče uporabiti splošne določbe v ZDR. Tožena stranka tako tožniku ni ponudila nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delovno mesto, kljub temu da je bilo delo primerno glede na njegovo preostalo delovno zmožnost, saj to delo ni ustrezalo njegovi strokovni izobrazbi.
razmerja med starši in otroci - ureditev stikov - ukinitev stikov - predlog za izdajo začasne odredbe - postavitev izvedenca
Preden bo prvo sodišče ponovno odločalo o ugovoru nasprotnih udeležencev, saj je na podlagi sklepa z dne 17. 11. 2008 odločeno, da so prepovedani stiki med mladoletnim otrokom in nasprotnimi udeleženci, bo moralo postaviti novega izvedenca, ki bo moral posebej v smeri odločitve o predlogu za izdajo začasne odredbe pojasniti vse tiste okoliščine, ki bi morda kazale na potrebo, da se že med postopkom z začasno odredbo zaščititi otrokove koristi, ker bi mu v nasprotnem nastala nenadomestljiva škoda, posebej bo moral izvedenec pojasniti, na kakšen način bo mogoče ponovno vzpostaviti stik med mld. otrokom in prvim nasprotnim udeležencem, predvsem pa mora izvedenec poleg razgovora z otrokom, opraviti ustrezne psihološke teste, iz katerih bo mogoče ugotoviti pravo voljo mld. otroka do stikov z nasprotnimi udeleženci.
Tožena stranka ni dokazala, da bi sklenitelj zavarovanja prejel zavarovalne pogoje ZAO+51a/04, ki izključujejo kritje za škodo v zvezi z nategom vratnih mišic. V taki situaciji je stališče sodišča prve stopnje, da bi to pomenilo, da ni bila sklenjena veljavna zavarovalna pogodba, napačno. Ker je po določbi 925. člena OZ zavarovalna pogodba sklenjena, ko pogodbenika podpišeta zavarovalno polico ali potrdilo o kritju, ni dvoma, da je bila pogodba veljavno sklenjena. Neskrbnost tožene stranke, ki sklenitelju ni predložila ustreznih splošnih pogojev, oziroma na polici ni zapisala, kateri konkretni pogoji veljajo, ne more biti v škodo tožeči stranki.
ZAVAROVALNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSK0003927
ZOR člen 372, 372/2, 380, 380/6, 897, 898, 939, 998. OZ člen 376. ZPP člen 285.
pogodba o zavarovanju potrošniških kreditov – izplačilo odškodnine – subrogacija – zastaralni roki – poroštvena izjava – solidarno poroštvo – zastaranje zamudnih obresti – pobotni ugovor – materialno procesno vodstvo
1. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo pravila o zastaranju obresti. Ugotovilo je, da so obresti za čas od 22.5.2000 do 13.8.2000 (izvršilni predlog je bil vložen 14.8.2000) zastarale, česar pri izračunu višine obveznosti tožene stranke ni upoštevalo. Po določbi 376. člena OZ obresti nehajo teči, kadar višina zapadlih in neplačanih obresti doseže glavnico in ni pomembno, ali je del teh obresti že zastaral. Zastaranje namreč ne pomeni, da terjatve ni več, ampak le, da je terjatev neiztožljiva.
2. Materialno procesno vodstvo sodišča se je izčrpalo z opozorilom, da za pobotni ugovor toženec ni podal niti ustreznih dejanskih navedb niti dokaznih predlogov. Toženec je ves čas imel pomoč odvetnika, zato za dosego standarda ustrezne skrbnosti sodišča zadošča skopo opozorilo na pomanjkljivosti, brez podrobnejše utemeljitve. Nadaljnji oziroma vsebinsko bolj poglobljeni napotki bi že posegali v položaj nasprotne stranke v postopku.
učinek pravnomočnega sklepa o dedovanju – izločitev iz zapuščine v korist potomca – odpoved dediščini – odstop dednega deleža – veljavnost dednega dogovora
S sklepom o dedovanju sodišče reši vprašanje kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje in po 220. čl. ZD pravnomočen sklep o dedovanju veže stranke, ki so sodelovale v postopku in to glede pravice do dedovanja in do volila. Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju zato udeleženci lahko vlagajo le tožbe, s katerimi uveljavljajo lastninsko pravico na kakem drugem pravnem temelju, ne pa na dednopravnem. Zapustnikov potomec ima pravico, da iz zapuščine izloči del, ki ustreza njegovemu prispevku k povečanju ali ohranitvi zapustnikovega premoženja (32. člen ZD). Gre torej za zahtevek, ki ima tudi dednopravne elemente, tak zahtevek lahko dediči uveljavljajo do pravnomočnega zaključka zapuščinskega postopka, torej tudi v pritožbi.
pozneje najdeno premoženje - odpoved neuvedenemu dedovanju kot tvegani pravni posel
Odpoved neuvedenemu dedovanju ne more biti delna - kar pomeni, da se ne more nanašati le na tisto premoženje, ki ga ima zapustnik v času odpovedi. Tisti, ki se odpoveduje neuvedenemu dedovanju, se zato mora zavedati, da se premoženje zapustnika ob nastopu učinkov odpovedi lahko poveča, ali zmanjša. To je namreč bistvo tveganih pravnih poslov, med katere sodi tudi odpoved neuvedenemu dedovanju, ki je pogodba dednopravnega značaja. Glede na to, da v skladu s petim odstavkom 137. člena ZD taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je dedovanju odpovedal, in glede na to, da ni izkazano, da bi bilo s sporazumom o odpovedi ali poznejšim sporazumom določeno kaj drugega, odpoved v predmetnem primeru velja tudi za pritožnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – posebno varstvo pred odpovedjo – invalid – dokončna in pravnomočna odločba
Delavec kot invalid uživa posebno varstvo pred odpovedjo šele potem, ko je invalidnost ugotovljena z dokončno odločbo, ne pa v času, ko ustrezni postopki za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja še tečejo. Ker je bila v konkretnem primeru odpoved podana pred dokončnostjo odločbe o razvrstitvi tožnika v III. kategorijo invalidnosti, je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga zakonita.
sodna ureditev meje - močnejša pravica - zadnja mirna posest - izmeritveni podatki
Sklepa brez izmeritvenih podatkov ni mogoče evidentirati v katastru (tretji odstavek 138. člena ZNP). Pritožbeno sodišče pojasnjuje, da skici zamejničenja z izmeritvenimi podatki ustreza elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru po 8. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN).
napoteni delavec – delodajalec, ki opravlja dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku – pasivna legitimacija
Tožbeni zahtevek za ugotovitev transformacije delovnega razmerja za določen čas v delovno razmerje za nedoločen čas zaradi izostanka pasivne legitimacije ni utemeljen – tožnica je bila le napotena na delo k toženi stranki kot uporabniku storitev na podlagi pogodbe o poslovnem sodelovanju med družbo A. d.o.o., na podlagi katere ji je le-ta zagotavljala delo delavcev. Tožnica pri toženi stranki ni v delovnem razmerju, saj je bila v delovnem razmerju z družbo A. d.o.o., ki je opravljal dejavnost zagotavljanja dela delavcev drugemu uporabniku.
kazensko dejanje kršitve enakopravnosti – opis kaznivega dejanja - pravica do zbiranja in združevanja – istospolna usmerjenost
Izvršitveno dejanje po 1. odst. 141. člena KZ se pojavi v treh oblikah. Storilec lahko drugega prikrajša za svoboščino ali pravico, mu jo omeji ali da kakšno posebno pravico ali ugodnost. Drugi osebi mora biti tedaj ena od pravic ali svoboščin povsem odvzeta, tako da je v neenakopravnem položaju proti drugim oziroma se mu lahko omeji, kar pomeni, da dobi le del pravice, do katerih je upravičen, ne pa vseh. Posebna pravica ali ugodnost je tista, do katere nekdo ni upravičen.
ZZK (95) člen 9. Pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah paragraf 2, 26, 27, 39. ZD člen 117.
vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo – pogodba o dosmrtnem preživljanju - določna označba nepremičnine
Da se nepremičnine v zemljiško knjigo vpisujejo s parcelno številko ali drugim identifikacijskim znakom je uvedel šele Zakon o zemljiški knjigi (ZZK), ki je stopil v veljavo 16. julija 1995, torej po sklenitvi in overitvi navedene pogodbe. Pred ZZK iz leta 1995 je tudi sodna praksa štela, da so nepremičnine v pogodbi dovolj določno označene že z navedbo zemljiškoknjižnega vložka ter so sodišča tudi sama izdajala odločbe, ki so se nanašala na nepremičnine le z označbo zemljiškoknjižnega vložka (npr. sklepi o dedovanju, primerjaj Cp 843/2007, z dne 7.11.2007).