ugovor litispendence - tožba na ugotovitev prerekane terjatve - sosporniška intervencija
Zato je pri presoji, ali je podana litispendenca v primeru tožb, vloženih na podlagi 302. člena ZFPPIPP, po mnenju pritožbenega sodišča najprimernejša čista procesna teorija, po kateri se upošteva samo tožbeni predlog.
pripoznava tožbenega zahtevka - odločitev o stroških - povod za tožbo
Izpolnitveno ravnanje, kot ga je s tožbo uveljavljal tožnik, ni bilo v tem, da pridobi za svojo terjatev zgolj izvršilni naslov (ali zavarovanje), temveč da prejme izpolnitev (plačilo) terjatve. Kljub toženčevim navedbam, da je obveznost vseskozi priznaval, da je bil pripravljen na sklenitev ustreznega dogovora o plačilu in vknjižbi hipoteke na svoji nepremičnini, ni mogoče zaključiti, da je tožnik tožil brez potrebe.
Sodišče prve stopnje pri obtožencu ni ugotovilo obteževalnih okoliščin, težo obravnavanega kaznivega dejanja pa je precenilo (gre za skupino treh tujcev), obtoženec pa še ni bil obsojen za kazniva dejanja. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ocenilo, da bo tudi najnižje predpisana zaporna kazen tj. treh let zapora dosegla namen kaznovanja in je v tem delu poseglo v izpodbijano sodbo.
Ker zagovornik obtoženega B. B. utemeljeno uveljavlja, da je izrečena zaporna kazen temu obtožencu previsoka, iz izpodbijane sodbe pa izhaja, da je enake okoliščine, ki so pomembne za izrek kazenske sankcije, upoštevalo tudi pri soobtoženemu A. A., ki mu je tudi izreklo zaporno kazen v trajanju treh let in šestih mesecev, je pritožbeno sodišče ravnalo po uradni dolžnosti tudi v korist tega obtoženca (privilegij pridruženja - beneflcium cohaesionis). S tem je bilo treba preprečiti, da bi bilo v pravnomočni sodbi kljub enakemu dejanskemu in pravnemu stanju različno odločeno glede posameznih soobtožencev, za katera je bila v enotnem postopku izdana ena sodba, kot je to primer v obravnavani zadevi.
KZ-1 člen 176, 176/1. ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.
kaznivo dejanje prikazovanje, izdelava, posest in posredovanje pornografskega gradiva - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum - nujnost in sorazmernost ukrepa
Iz spisovnega gradiva izhaja, da naj bi obdolženec tudi po tem, ko so mu povedale, da imajo 14 let ali manj, pošiljal material s seksualno vsebino, jih pozival, da mu pošljejo svoje gole fotografije, ter se dvakrat dogovoril za srečanje. Pri tem splošni pogoji uporabljene aplikacije, ki naj bi bila namenjena le polnoletnim osebam, ne kažejo na to, da obtoženec ni vedel za starost deklet.
Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu tudi pravilno ugotovilo, da je pripor nujen ukrep in ga torej ni mogoče nadomestiti z bližjimi ukrepi, saj slednji ne bi bili učinkoviti. Pri tem hišni pripor obdolžencu ne bi onemogočil ponovitve kaznivih dejanj, ker bi si lahko priskrbel dostop do internetne povezave, česar z zgolj občasnimi policijskimi kontrolami ne bi bilo mogoče preprečiti.
ZFPPIPP člen 300, 300/4, 301, 301/2, 301/7, 383, 383/2, 383/2-3. Zakon o dopolnitvi zakona o pravdnem postopku (1980) člen 208.
začetek postopka osebnega stečaja - začetek postopka osebnega stečaja nad toženo stranko - nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka - prenehanje razloga za prekinitev - končanje postopka osebnega stečaja - objava sklepa o preizkusu terjatev - neprijava terjatve v stečajnem postopku - neprijava terjatve v postopku osebnega stečaja
Razlog za prekinitev predhodno začetega pravdnega postopka preneha bodisi z objavo sklepa o preizkusu terjatev, če je bila predmet tega preizkusa tudi upnikova (tožnikova) terjatev; bodisi s končanjem postopka osebnega stečaja, če upnik (tožnik) svoje terjatve v tem postopku ni prijavil.
Vsako nakazilo denarja na drug bančni račun, prikazano kot da gre za običajno nakazilo pri poslovni dejavnosti, namreč otežuje ugotavljanje izvora denarja ter tudi sledljivost denarnega toka, kar vse ustreza opredelitvi 1. točke 2. člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, tj. da je pranje denarja katero koli ravnanje, s katerim se prikriva izvor denarja, pridobljenega s kaznivim dejanjem, ki vključuje kakršen koli prenos denarja, ki izvira iz kaznivega dejanja oziroma prikrivanje prave narave razpolaganja s tem denarjem. Še toliko bolj vse navedeno velja tudi za gotovinske dvige, ki pa predstavljajo najbolj očiten izvedbeni način doseganja nemogoče sledljivosti denarnega toka in tako glede na vse navedeno opis dejanja v predmetni zadevi vsebuje vse objektivne zakonske znake kaznivega dejanja po prvem odstavku 245. člena KZ-1.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00075855
KZ-1 člen 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - zakonski znaki - enkratno ravnanje
Zagovornikovi očitki o steku kaznivih dejanj po 324. členu KZ-1 in šestim odstavkom 308. člena KZ-1 so nejasni, saj sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo dejanja ni kvalificiralo po šestem odstavku 308. člena KZ-1, temveč je le sledilo pravni kvalifikaciji iz obtožnice in sicer, da gre za dejanje po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 ter očitki o steku ne držijo. Tudi očitki o steku kaznivega dejanja po 308. členu KZ-1 s prekrškom po 146. člena Zakona o tujcih niso relevantni, saj obtoženec za tak prekršek ni bil kaznovan.
Očitano kaznivo dejanje po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 je podano tudi v primeru enkratnega ravnanja, če je bilo dejanje storjeno zaradi pridobitve premoženjske koristi.
vpis v zemljiško knjigo - zasebna listina - prodajna pogodba - pogoji za vpis - formalnost zemljiškoknjižnega postopka - vročitev zemljiškoknjižnega predloga - pravica do izjave
V zemljiškoknjižnem postopku je pravica do izjave omejena po posebnem pravilu, določenem v 123. členu ZZK-1. Zemljiškoknjižno sodišče sme odločiti v postopku na prvi stopnji, ne da bi udeležencem vročilo predlog za vpis oziroma jim drugače zagotovilo možnost, da se izjavijo o predlogu za vpis oziroma o vpisu, o katerem se odloča po uradni dolžnosti. Razlog za te omejitve so posebna dokazna pravila, izražena v načelu formalnosti zemljiškoknjižnega postopka (124. člen ZZK-1).
ZZK-1 člen 38, 38/2, 40., 40/1, 40/1-8. ZUreP-3 člen 202, 203, 204, 217.
vknjižba lastninske pravice v zemljiško knjigo - pogodba, sklenjena namesto razlastitve - listine o izpolnitvi pogojev po posebnih predpisih - potrdilo o odobritvi pravnega posla in potrdilo, da odobritev ni potrebna - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi odločbe državnega organa - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnega posla
Sklenitev pogodbe namesto razlastitve pomeni specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za tako javno korist, ki terja razlastitev nepremičnine (202.- 204. člen ZUreP-3). Pogodba nadomešča odločbo o razlastitvi (213. člen ZUreP-3) in sporazum o odškodnini oziroma sodno odločbo o njej (217. člen ZUreP-3). Gre torej za pogodbo, ki ni rezultat prostega urejanja obligacijskih razmerij enega od pogodbenikov, ki mu zaradi ugotovljene javne koristi (204. člen ZUreP-3) grozi razlastitev nepremičnine (203. člen ZUreP-3). Pridobitev lastninske pravice na tak način je zato v skladu z ustaljeno sodno prakso treba enačiti s pridobitvijo lastninske pravice na podlagi odločbe državnega organa in taka pogodba torej nima značaja in pomena prometa z nepremičninami.
Določba 56. člena ZSPDSLS-1 za vpis v zemljiško knjigo zahteva pogodbo o brezplačni odsvojitvi nepremičnega premoženja (pritožnica trdi, da je sodno poravnavo enačiti s tako pogodbo), a v njej mora biti opredeljen javni interes, torej v sami pogodbi in vsebovano določilo o prepovedi odsvojitve in obremenitve brezplačno odsvojene nepremičnine za najmanj pet let v korist odsvojitelja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSK00072598
Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 10, 10/1, 16, 24, 24/1, 24/2, 24/3.
evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov - evropski izvršilni naslov - evropski nalog za izvršbo - potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo - sodna poravnava
Če naj se kot evropski izvršilni naslov potrdi sodna poravnava, ki je primer aktivno nespornega zahtevka, odpade potreba po preverjanju minimalnih standardov v zvezi s pravilnostjo vročitve in ustreznostjo informacij oz. poučitvijo dolžnika.
Potrdilo o evropskem nalogu za izvršbo se izda z uporabo standardnega obrazca iz Priloge II, pri čemer je postopek njegove izdaje omejen le na presojo pogojev iz Uredbe. Sodišče države članice izvora tako ugotovi "le", ali je sodna poravnava v tej državi članici izvršljiva in to označi v potrdilu (rubrika obrazca). Ob tem v obrazec povzame temeljne podatke v zvezi s samo poravnavo, strankami in denarnim zahtevkom, ki je predmet poravnave, sodne poravnave pa ne razlaga, je ne spreminja ali dopolnjuje ali kakor koli drugače posega v njeno vsebino. Sodna poravnava in potrdilo, da le-ta izpolnjuje pogoje Uredbe za evropski nalog za izvršbo nespornih zahtevkov, morata biti skladna.
Postopek za izdajo potrdila o evropskem nalogu za izvršbo ni namenjen ugotavljanju plačila denarne obveznosti, ki je predmet izvršilnega naslova.
ZPlaSSIED člen 132, 132/3,136, 136/4, 137. OZ-UPB1 člen 153.
plačilni promet pravnih oseb - odgovornost banke za vlogo, izplačano tretji osebi - odgovornost imetnika tekočega računa
Če so dodatne storitve ponujene opcijsko (proti plačilu), ponudnik plačilnega prometa pa omogoča poslovanje tudi brez dodatnih storitev, ni mogoče govoriti o hudi malomarnosti tožeče stranke (kršitvi Splošnih pogojev) zgolj zato, ker teh dodatnih storitev ni uporabila.
zemljiškoknjižni postopek - vpis solastninske pravice - določitev deleža na skupnem premoženju - skupna lastnina - solastnina
Iz sodbe, ki je podlaga za vpis, izhaja, da je bil ugotovljen zgolj obseg skupnega premoženja (polovica nepremičnine) in delež tožnika na tem skupnem premoženju (10 %). Pristavek v izreku sodbe, da predstavlja ta tožnikov delež v razmerju do celotne nepremičnine 5 %, je zgolj pojasnjevalne narave. Pri tem ni šlo za delitev skupnega premoženja.
vpis solastninske pravice - določitev deleža na skupnem premoženju - skupna lastnina - solastnina
Iz sodbe, ki je podlaga za vpis, izhaja, da je bil ugotovljen zgolj obseg skupnega premoženja (polovica nepremičnine) in delež tožnika na tem skupnem premoženju (10 %). Pristavek v izreku sodbe, da predstavlja ta tožnikov delež v razmerju do celotne nepremičnine 5 %, je zgolj pojasnjevalne narave. Pri tem ni šlo za delitev skupnega premoženja.
Predmet zaznambe spora ni vsako procesno dejanje, s katerim se začne katerikoli sodni postopek, temveč samo tisti sodni postopek, za katerega zakon določa, da se njegov začetek zaznamuje v zemljiški knjigi. Zaznambo spora o pridobitvi lastninske pravice je mogoče predlagati zgolj na podlagi tožbe, s katero predlagatelj (tožnik) zahteva izvirno pridobitev te pravice.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - priporni razlog ponovitvene nevarnost
Ne drži navedba zagovornice, da ne obstaja ponovitvena nevarnost, ker je obdolžencu bila zasežena droga. Kot je v 7. točki obrazložitve že ugotovilo sodišče prve stopnje, naj bi bil obdolženec dobro vpet v očitan posel. Glede na navedeno obstaja konkretna in realna nevarnost, da bi obdolženec na prostosti ponovno nabavil drogo in nadaljeval z izvrševanjem kaznivih dejanj. Obdolženec namreč prejema zgolj socialno pomoč, ki pa mu naj ne bi zadostovala za preživljanje. Ob tem je bila pri njemu osebno in na njegovem domu zasežena večja količina droge v obliki tablet. Tudi dosedanje slabše finančno stanje obdolženca ni odvrnilo od tega, da si ne bi pridobil droge, ki mu je bila zasežena in ni za pričakovati, da tega ne bi ponovil.
podaljšanje pripora po vloženi obtožnici - priporni razlog begosumnosti
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik ni izpostavil nobene relevantne okoliščine, ki bi terjala drugačno odločitev od tiste, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ko je pravilno zaključilo, da so podani zakonski in ustavni pogoji za podaljšanje pripora. Zaradi tega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (tretji odstavek 402. člena ZKP).
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00072601
KZ-1 člen 49, 170, 170/1. ZKP člen 355, 355/2.
kaznivo dejanje posilstva - pritožbena obravnava - dejansko stanje - nasprotujoče si izpovedbe prič - dokazna ocena - ocena verodostojnosti izpovedbe - zakonski znaki - uporaba sile - sprememba kazenske sankcije - izbira kazenske sankcije - obteževalne in olajševalne okoliščine
Kar zadeva motiv prijave posilstva, je treba pojasniti, da je motiv lahko pomemben le, kolikor postavlja pod vprašaj verodostojnost same prijave. Dvoma ni, da je oškodovanka podala prijavo posilstva, ker je obtoženec njo in B. B. kazensko ovadil zaradi dogodka z dne 13.3.2016 in da oškodovanka ovadbe v nasprotnem primeru ne bi podala. Vendar motiv maščevanja, kot ga vidi obramba, ni pomemben, pač pa je bistveno le, ali je oškodovanka podala zoper obtoženca krivo ovadbo zaradi nekih drugih vzrokov.
ureditev meje - mejni spor - močnejša pravica - spor o lastninski pravici - dejansko stanje - ocena dokazov
Ne drži, da je sodišče prve stopnje kršilo metodološki napotek iz 8. člena ZPP. Dejansko stanje je ugotovilo po presoji celotnega procesnega gradiva, ne pa zgolj na podlagi izpovedb predlagatelja in njegovih prič, kot trdi pritožnica. Poenostavljeno je njeno stališče, da izpovedbam prič, predlaganih z njene strani, sodišče prve stopnje ni verjelo, ker so priče predlagatelja povedale drugače. Prav tako pritožnica ne uspe s selektivnim izpostavljanjem, kaj vse so "njene" priče povedale. Z zaključki, ki jih na tem gradi, ne prepriča.
Sodišče prve stopnje je obrazložilo, zakaj je štelo, da v tej zadevi ne gre za lastninski spor. Med drugim je pravilno izpostavilo, da tako predlagatelj kot prva nasprotna udeleženka zatrjujeta vsak svojo mejo med parcelami. Ne gre za primer, da potek meje ne bi bil sporen, ampak da bi bilo sporno le lastništvo določenega dela zemljišča (zunaj teh meja).
podaljšanje pripora ob vložitvi obtožnice - priporni razlog begosumnosti - obstoj utemeljenega suma
Sodišče prve stopnje je podrobno navedlo dejstva in okoliščine, ki sum storitve kaznivega dejanja utemeljujejo tudi pri obdolženih A. A. in B. B. Dejstvo je, da je bil obdolženemu A. A., ki naj bi kot voznik osebnega vozila Golf spremljal vozilo obdolženega C. C., v katerem so bili pribežniki, zasežen račun Hrvaških avtocest, kar potrjuje sklep, da so skupaj potovali. Prav tako pa je sodišče glede obdolženega B. B. konkretno navedlo, da mu ne verjame, da se je v vozilu nahajal zgolj kot turist. Navedenih ugotovitev oba pritožnika tudi argumentirano ne izpodbijata, temveč zgolj na načelni ravni menita, da ne zadoščajo za oceno obstoja utemeljenega suma. Glede na to, da se je obdolženi B. B. nahajal v vozilu, ki naj bi kot predhodnica spremljalo vozilo, v katerem so bili prebežniki, pa v sedanji fazi postopka tudi ni bistven očitek zagovornika, da temu obdolženca ni dokazana kakršnakoli vloga pri storitvi kaznivega dejanja.
Oba obdolženca sta se znašla v kazenskem postopku zaradi kaznivega dejanja, za katero je predpisana relativno stroga zaporna kazen in zato že ta okoliščina sama po sebi utrjuje nevarnost, da bi v primeru odprave pripora pobegnila in se s tem skušala izogniti kazenskemu postopku. Navedba, da imata oba obdolženca v tujini zaposlitev in družino, še ne pomeni, da odreditev oziroma podaljšanje pripora ni neogibno potrebna zaradi izvedbe kazenskega postopka, saj je že sodišče prve stopnje pojasnilo, da obstoj mednarodnopravnih instrumentov za izročitev obdolžencev sam po sebi ne izključuje begosumne nevarnosti. V konkretnem primeru še toliko bolj, ker obdolženega A. A. tudi na ozemlje Nemčije ne vežejo trdnejše okoliščine, kolikor pa bi obdolženi B.B. odšel v Turčijo, upoštevajoč tudi, da se mu izteka dovoljenje za bivanje v Nemčiji, bi naši državi ostal nedosegljiv.