vpis etažne lastnine - vpis etažne lastnine v zemljiško knjigo - vpis etažne lastnine po ZVEtL - nedokončana etažna lastnina - odločba nepravdnega sodišča - oblikovanje etažne lastnine
V 15.a členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) je določeno, da se oblikovanje etažne lastnine vpiše tako, da se: - vpiše stavbo v etažni lastnini in vsi njeni posamezni deli; - pri vsakem posameznem delu etažne lastnine pa vpiše lastninska pravica kot njen osnovni pravni položaj v korist osebe kot imetnika ter delež solastnine na splošnih skupnih delih. To pomeni, da delnih vpisov (za razliko od intervencijskega predpisa ZPPLPS, ki je v preteklosti omogočil vpis posameznih enot - t.i. nedokončano etažno lastnino) ni več mogoče opravljati.
Pri neizplačilu regresa za leto 2012 in 2013 ne gre za samostojni kaznivi dejanji, temveč gre pri očitanem dejanju za kolektivno kaznivo dejanje, ki je bilo v konkretnem primeru izvršeno v kvalificirani obliki po drugem v zvezi s prvim odstavkom 196. člena KZ-1.
ZNP-1 člen 25, 25/1, 25/2. ZZK-1 člen 68, 68/1, 69, 69/1, 120.
zemljiškoknjižni postopek - nepravdni postopek - umik predloga - zaznamba vrstnega reda pridobitve lastninske pravice
Udeleženec v postopku za izdajo sklepa o zaznambi vrstnega reda za prenos lastninske pravice je le predlagatelj in gre za abstraktni posel, na podlagi katerega konkretni pravni interes tretjega ne more biti prizadet.
identiteta dolžnika in zemljiškoknjižnega lastnika - dvom v izkazano identiteto - sporno lastništvo nepremičnine - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v postopku na prvi stopnji - pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo
Pritožnik je uspel vzbuditi dvom v to, da je lastnik te nepremičnine res njegov sin AA, rojen leta 1959, torej dvom v enega od materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo iz 148. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Ostalo je nejasno, ali sta dolžnik v izvršilnem postopku in lastnik nepremičnine ena in ista oseba. V opisanih okoliščinah bi moralo sodišče prve stopnje ustrezno (dodatno) preveriti lastništvo te nepremičnine.
zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke - pogoji za dovolitev vpisa - zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine - identiteta dolžnika in zemljiškoknjižnega lastnika - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Pritožnik je uspel vzbuditi dvom v to, da je lastnik te nepremičnine res njegov sin M.Z., rojen leta 1959, torej dvom v enega od materialnopravnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo iz 148. člena ZZK-1). Ostalo je nejasno, ali sta dolžnik v izvršilnem postopku in lastnik nepremičnine ena in ista oseba. V opisanih okoliščinah bi moralo sodišče prve stopnje ustrezno (dodatno) preveriti lastništvo te nepremičnine.
Za pogodbeno komasacijo - ki poteka brez upravnega komasacijskega postopka in se torej v zvezi z njo ne izda kak sklep o uvedbi postopka - noben zakon ne določa vpisa zaznambe.
ZIZ-UPB4 člen 167.. ZZK-1 člen 90, 90/1, 124, 148.
skupna hipoteka - izbris zaznambe izvršbe - izbris zaznambe izvršbe pri posameznih nepremičninah
Pri skupni hipoteki gre za eno hipoteko, ki se ustanovi na več nepremičninah, ni pa nobene ovire za izbris pri posameznih nepremičninah, torej tudi ne za izbris zaznambe izvršbe pri le nekaterih nepremičninah.
predlog za odlog izvršbe - predlog tretjega za odlog izvršbe - izkaz pravice na predmetu izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - plačilo varščine kot pogoj
Tretji svoje pravice, ki bi predmetno izvršbo (v celoti) preprečevala, ni izkazal v skladu s kriterijem iz prvega odstavka 73. člena ZIZ, torej s kvalificirano listino oziroma na t.i. "zelo verjeten način".
Prav tako ni zadostil pogoju po drugem odstavku 73. člena ZIZ. V svojem predlogu se je namreč skliceval na škodo, ki naj bi mu nastala zaradi prodaje nepremičnine, ni pa podal konkretnih in določnih navedb o (relevantni) škodi, ki bi mu nastala zaradi izpraznitve in izročitve nepremičnine (kar uveljavlja upnica v tem izvršilnem postopku.
tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19)
Odredba predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije z dne 13.11.2020, saj obrambe ni opozorilo glede teka rokov. Navedena Odredba predsednika Vrhovnega sodišča v šestem odstavku 2. točke določa, da procesni roki v nenujnih zadevah (taka je obravnavana zadeva) in v zadevah, ki se v skladu s tretjim odstavkom te točke ne štejejo za nujne, v skladu s četrtim odstavkom 83. člena Zakona o sodiščih ne tečejo. Procesni roki v teh primerih začnejo teči prvi naslednji dan po javno objavljenem preklicu predsednika Vrhovnega sodišča, na kar sodišče opozori stranko na sodnem pisanju, ovojnici ali drugi listini, ki se priloži pisanju. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje obrambe glede teka rokov ni moglo opozorilo, ker je sodbo o preklicu pogojne obsodbe z dne 11. 11. 2020 obrambi poslalo 11. 11. 2020, to je pred izdajo Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča z dne 13. 11. 2020. Pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče, ker sodba obrambi ni bila vročena do 13. 11. 2020, obrambo s posebnim dopisom naknadno opozoriti glede teka rokov, nima podlage v citirani določbi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča.
vložitev zahteve za sodno varstvo - prepozno vložena zahteva - tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - upravni postopek - sodni postopek - procesni rok
Postopek od vročitve plačilnega naloga oziroma odločbe prekrškovnega organa kršitelju do vložitve zahteve za sodno varstvo in nato še naprej do predložitve te zahteve sodišču je torej upravni postopek.
Tožena stranka, ki zatrjuje ustni dogovor, bi namreč morala predstaviti sodišču povsem konkretizirano dejansko podlago o okoliščinah in vsebini tega dogovora (opredeliti bi morala predmet, kraj, čas dogovora, pa tudi s katero konkretno osebo tožeče stranke naj bi tožena stranka po svoji zakoniti zastopnici takšen dogovor sklenila). Takšnih konkretnih pravno pomembnih dejstev pa tožena stranka v zvezi z zatrjevanim ustnim dogovorom ni podala, zato je sodišče prve stopnje postopalo procesno pravilno, ko ni izvedlo dokaza z zaslišanjem strank.
STAVBNA ZEMLJIŠČA - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00048680
ZVEtL-1 člen 7.. ZPN člen 7.. ZTLR člen 12.
funkcionalno zemljišče k stavbi - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - pravno nasledstvo - redna raba stavbe
Pojma redna raba stavbe ni mogoče razlagati tako široko, kot si to predstavlja tožeča stranka. Predvsem redna raba ni odvisna od (gospodarske) dejavnosti, ki se slučajno v nekem trenutku izvaja v tej stavbi, temveč se ta pojem nanaša na normalno rabo in funkcioniranje stavbe. Taki rabi stavb so namenjene nepremičnine in njihovi deli, ki v naravi predstavljajo dostopne poti, dovoze, parkirne prostore, prostore za smetnjake, prostore za igro in počitek, zelenice, zemljišče pod atriji in podobno, pri čemer te nepremičnine služijo lastnikom za uporabo stavbe, ne pa za izvajanje gospodarske dejavnosti v njej (kar bi predstavljalo posebno rabo stavbe).
ZZK-1 člen 22, 27, 27/1, 27/3, 124.. ZUreP-2 člen 158, 159, 161, 168, 168/4.. ZEN člen 56, 59.
zemljiškoknjižni postopek - zaznamba - pravna dejstva, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo - postopek komasacije - uvedba komasacijskega postopka - pogodbena komasacija - načelo formalnosti v zemljiškoknjižnem postopku
Zgolj za postopek upravne komasacije ZUreP-2 v četrtem odstavku 168. člena določa, da se uvedba komasacije na predlog občinskega upravnega organa zaznamuje v zemljiški knjigi. Širjenje zaznamka na pogodbeno komasacijo bi nasprotovalo formalni naravi zemljiškoknjižnega postopka. Zakonske podlage za vpis uvedbe postopka pogodbene komasacije ni niti v določbah ZEN.
Vročevalec je pritožnici pustil dve obvestili o poskusu vročitve vabila v poštnem predalčniku. Dejstvo, da ni odpirala nabiralnika kot navaja v pritožbi, je ne more razbremeniti krivde. Sodišče prve stopnje je izpodbijani sklep oprlo na ugotovitev, da vročitev sodnega pisanja pritožnici po pošti ni bila uspešna, ker se priča ni odzvala obvestilu in pouku pošte, da dvigne sodno pošiljko. Stroške vročanja, ki je bilo za tem opravljeno po pooblaščenem vročevalcu, je zato povzročila pritožnica s svojim neaktivnim ravnanjem.
tek rokov med razglašeno epidemijo SARS-Cov-2 - nujne zadeve - prometni prekršek - tehnična sredstva - možnost učinkovite obrambe - zastaranje pregona prekrška
Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-Cov-2 (Covid 19). Ta je v šestem odstavku 6. člena določal, da v prekrškovnih zadevah roki ne tečejo. Ne glede na prejšnji stavek roki pred prekrškovnim organom, ki v zadevah iz tretjega odstavka tega člena lahko začne ali nadaljuje postopek o prekršku, tečejo, o čemer mora storilca prekrška obvestiti. V tretjem odstavku 6. člena zakona so opredeljene nujne zadeve, med te zadeve sodijo tudi zadeve, če je od odločitve odvisno uveljavljanje drugih pravic. Prav za tako zadevo gre v obravnavanem primeru. Od začetka postopka o prekršku zoper varnost vestnega prometa, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, v 30-dnevnem roku od dneva storitve prekrška, je odvisna možnost učinkovite obrambe. Osnovni namen določbe četrtega odstavka 42. člena ZP-1 o 30-dnevnem roku za začetek postopka je prav v tem, da se storilcu zagotovi možnost učinkovite obrambe. S potekom časa namreč možnost uspešnega zatrjevanja razbremenilnih razlogov vztrajno bledi.
vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - večkratni zaporedni prenos pravice (veriga pogodb) - načelo pravnega prednika
Kadar gre za večkratni prenos lastninske pravice, morajo pri izdaji nadomestnega zemljiškoknjižnega dovolila po 2. točki tretjega odstavka 40. člena ZZK-1 sodelovati vsi vmesni pridobitelji in njihovi pravni nasledniki.
Pritožnik zatrjuje, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno in materialno pravo napačno razloženo, vendar ne navede, na katera dejstva se ta očitek nanaša in v čem (kako) je bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. V pritožbi je treba argumente, ki naj bi jo utemeljevali, vselej jasno in opredeljeno navesti. Tej obveznosti se pritožnik ne more izogniti niti s sklicevanjem na trditve, ki jih je že podal pred sodiščem prve stopnje.
V konkretnem primeru izvršilni naslov dolžniku nalaga obveznost obračuna davkov in prispevkov od davčne osnove, ki jo predstavlja le znesek desetih povprečnih plač zaposlenih v Sloveniji. Skladno z načelom stroge formalne legalitete pa izvršilno sodišče ni pristojno presojati, ali je po vsebini ta obveznost tudi skladna z določbo 9. točke prvega odstavka 44. člena ZDoh-2, temveč jo je dolžno izvršiti v obsegu in na način, kot se ta glasi.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00048759
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3.. KZ-1 člen 115, 115/1.
kaznivo dejanje uboja - predlog za izrek varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - podaljšanje pripora - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum
Res je, da na nožu niso bili najdeni sledovi obdolženke, vendar ta okoliščina zanjo ni razbremenilna, saj ni nujno, da kontakt s predmetom nujno pusti sledove na njem. Pomembnejša je ugotovitev, da je bil najdeni nož uporabljen pri kaznivemu dejanju in da naj bi do tega lahko prišla in ga tudi uporabila, le obdolženka. Zato ne drži, da so rezultati Nacionalnega forenzičnega laboratorija ovrgli obstoj utemeljenega suma, kot trdi pritožba.