ZZVZZ člen 80, 81, 82. ZPIZ člen 34, 34/1. ZDSS-1 člen 63, 63/1, 81, 81/3. ZDR člen 119, 119/1. ZTPDR člen 76, 76/1, 76/1-1. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233, 233/1, 235, 235/1, 244, 246.
bolniški stalež – trajna nezmožnost za delo
Ker je tožnica kot invalid I. kategorije invalidnosti trajno nezmožna za delo, kljub temu da nima pravice do invalidske pokojnine, pri njej ni mogoče ugotavljati začasne nezmožnosti za delo.
skupno premoženje - razpolaganje s stvarjo skupnega premoženja - nesklepčen zahtevek - stvarnopravni zahtevek glede dela stvari - zlitje posebnega premoženja s skupnim premoženjem
S pravnoposlovno odsvojitvijo nepremičnine, ki je bila del skupnega premoženja, preneha skupna lastnina, ne glede na to, ali se je to zgodilo z vednostjo drugega partnerja ali mimo nje.
ZGO člen 2, 2/1, 2, 2/1. SZ člen 112, 112. ZDen člen 25, 25/2, 88, 25, 25/2, 88. ZLPP člen 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 21, 22, 23, 24, 25. ZPP člen 243, 243. SPZ člen 15, 15.
stvar - nastanek nove stvari - sprememba namembnosti - adaptacijska in obnovitvena dela - povečanje vrednosti stvari
Zmotno je tudi stališče, ki ga pritožba ves čas ponavlja, da gre namreč zaradi spremembe namembnosti iz konjskega hleva v stanovanje sedaj za novo stvar. Nesporno je, da je bila zgradba po nacionalizaciji obnovljena, spremenjena je bila njena namembnost, vendar pa zaradi obnovitvenih in adaptacijskih del ne gre za novo stvar, saj se obnavlja in adaptira lahko le obstoječa stvar. S tem se lahko seveda bistveno poveča njena vrednost, ne nastane pa z adaptacijo nova stvar.
ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL0055608
ZPN člen 7, 7/1, 7, 7/1. SPZ člen 256, 257, 271, 271/2, 271/4, 256, 257, 271, 271/2, 271/4.
obstoj lastninske pravice - protipravnost vpisa v zemljiško knjigo - pravica uporabe - protipravnost - stavbna pravica
Pogodbeni stranki sta izrecno omejili pravico uporabe kupca le na uporabo objekta, ne pa zemljišča, ker obseg uporabe zemljišča še ni bil določen z geodetskimi izmerami. Tako se pokaže, da sama pogodba z dne 04. 09. 1980 kljub določilu 1. odstavka 7. člena ZPN sploh ni mogla biti podlaga za vpis pravice uporabe kupca na zemljišču parc. št. 445/1, k.o. T.. Zato je nepravilno nadaljnje sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je tožena s tem, ko je na podlagi ZLNDL dosegla vpis lastninske pravice na sporni nepremičnini, na kateri je že imela vknjiženo pravico uporabe v svojo korist, ravnala protipravno.
pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija – nadaljevanje z delom
S tem, ko je tožnik ostal na delu po izteku določenega časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi, s soglasjem delodajalca, ki mu ni izročil nove pogodbe o zaposlitvi za določen čas, se je pogodba o zaposlitvi za določen čas transformirala v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Če kljub materialnopravnim hibam pride do vpisa, takšnih napak ni mogoče sanirati v zemljiškoknjižnem postopku, ampak je potreben pravdni postopek s tožbo (člen 243 ZZK-1).
Pravna podlaga za urejanje stroškov postopka v nepravdnem postopku sta določbi čl. 35 ZNP, ki na splošno ureja stroške za vse nepravdne postopke in 126 ZNP, ki ureja skupne stroške v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja. Čl. 35 ZNP daje sodišču možnost različne odločitve o stroških postopka, saj je v nepravdnem postopku odločilen predvsem interes udeležencev za ureditev njihovih pravnih razmerij. Iz tega razloga velja splošno pravilo, da vsak udeleženec dokončno sam trpi svoje stroške. En udeleženec lahko zahteva povračilo stroškov od drugega le v primeru, če jih je ta povzročil po svoji krivdi ali če so nastali po naključju, ki je bilo na njegovi strani. Tako lahko sodišče v skladu z določbami V. in VI. odst. 35 čl. ZNP odloča o stroških tudi po načelu krivde, ki velja tudi v pravdnem postopku.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog - poslovodni delavec - mandat - obljuba nove pogodbe o zaposlitvi - pogoj
Ker ni mogoče pogojno skleniti delovnega razmerja, nima pravnega učinka določilo v pogodbi o zaposlitvi, da se s tožnikom v primeru doseganja dobrih rezultatov dela sklene nova pogodba o zaposlitvi. Na tej podlagi ni mogoče šteti, da je po izteku časa, na katerega se je nanašala prva pogodba o zaposlitvi za določen čas, še vedno zaposlen pri toženi stranki.
Ker je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom kot poslovodnim delavcem zakonito sklenjena za določen čas trajanja mandata, te pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi ni mogoče šteti za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
avtonomno pravo - pogodbeno pravo - statutarno pravo - pravila športa - formula 1 - pravila fia - stave - zmotna uporaba materialnega prava - splošni pogoji poslovanja - iura novit curia
Za pravna pravila velja pravilo iura novit curia, ki pomeni, da pravnih pravil ni potrebno dokazovati, saj se šteje, da jih sodišče pozna. To pa ne drži v primeru t.i. avtonomnega prava, t.j. pogodbenega ali statutarnega prava, ki velja med strankama. V konkretnem primeru, kot pravilno ugotavlja prvostopenjsko sodišče, se kot avtonomno pravo med strankama uporabljajo splošni pogoji tožene stranke z naslovom Pravila igre na srečo »PRVE STAVE« (v nadaljevanju Pravila), in sicer tista, ki so veljala ob nastanku dogodka, leta 2005, ter takrat veljavna pravila FIA (Federation Internationale de L'Automobile), to je krovne organizacije, ki organizira dirke Formule 1 za svetovno prvenstvo, ki so »2005 Formula one sporting regulations« (v nadaljevanju Pravila FIA), katere sta stranki v relevantnih členih tudi predložili v overjenem prevodu. Vprašanje, kakšna je bila volja pogodbenih strank, je torej dejansko vprašanje, kar sta stranki tudi dokazali, in med njima niti ni sporno. Uporaba in razlaga tega prava (kot pogodbene volje strank) pa je vprašanje pravilne uporabe materialnega prava.
Kaj pomeni „začetek tekmovanja“ določenega športnega tekmovanja, povedo pravila tega tekmovanja, v konkretnem primeru Pravila FIA. Česar splošni pogoji posebej in drugače ne uredijo, veljajo glede športnega dogodka, ki je premet športne stave, avtonomna pravila tega športa, na kar se splošni pogoji izrecno sklicujejo. Samo v podkrepitev te ugotovitve govori dejstvo, da je tožena stranka po začetku obravnavanega spora prav v tej smeri spremenila svoje splošne pogoje, da se formacijski krog za potrebe njenih stav sedaj ne šteje kot del tekmovanja.
ZSReg člen 41. ZPP člen 181, 275. ZGD-1 člen 195, 256, 296, 296/3.
izpodbijanje sklepov nadzornega sveta - pravni interes delničarja za tožbo na ničnost vpisa v sodni register
Za izpodbijanje sklepov nadzornega sveta oz. uveljavljanje ničnosti je potrebno uporabiti pravila o gospodarskih družbah, torej določbe ZGD-1, ki kot specialni predpis določa pravila delovanja gospodarskih družb, in ker ta sodnega ugotavljanja ničnosti in izpodbojnosti sklepov nadzornega sveta ne določa, tožeča stranka nima podlage za uveljavljanje takšnega tožbenega zahtevka. Izpodbojnosti in ničnosti sklepov nadzornega sveta po presoji pritožbenega sodišča ni moč presojati po določbah OZ.
odlog izvršbe na predlog tretjega – nenadomestljiva škoda
V skladu z odločbo Ustavnega sodišča RS z dne 14. 4. 2005 in določbo drugega odstavka 73. člena ZIZ je pri presojanju pogojev za odlog izvršbe na predlog tretjega pri tehtanju teže škodljivih posledic, ki grozijo z izvršbo v primeru, ko tretji verjetno izkaže, da mu bo s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva škoda, potrebno upoštevati, da za ugoditev predlogu zadostuje že blažji preizkus verjetnega izkaza obstoja pravice, ki preprečujejo izvršbo. Glede na to, da vsaka izvršba pomeni določeno škodo oz. neugodnost, zaradi česar naj bi sodišče razloge za odlog interpretiralo restriktivno, pa je pomembno, da gre za predlog za odlog izvršbe tretjega, ki ni dolžnik in ki bo imel možnost dokazovati svojo pravico na predmetu izvršbe šele v pravdnem postopku. Zato izguba nepremičnine, v kateri živi tretja z mladoletnim otrokom in ki predstavlja njun dom, gotovo predstavlja nenadomestljivo škodo po drugem odstavku 73. člena ZIZ.
prednostna pravica do zaposlitve – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – večje število delavcev
Ker tožniku pogodba o zaposlitvi pri toženi stranki ni prenehala na podlagi odpovedi večjemu številu delavcev iz poslovnega razloga, ampak je šlo za manjše število delavcev, ne more uspešno uveljavljati prednostne pravice do zaposlitve.
odlog izvršbe na predlog tretjega - nenadomestljiva škoda
Pri presojanju pogojev za odlog izvršbe na predlog tretjega, pri tehtanju teže škodljivih posledic, ki grozijo z izvršbo v primeru, ko tretji verjetno izkaže, da mu bo s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva škoda, je potrebno upoštevati, da za ugoditev predlogu za odlog zadostuje že blažji preizkus verjetnega izkaza obstoja pravice, ki preprečujejo izvršbo. Nenadomestljiva škoda, kot odložitveni pogoj, je pravni standard, zapolnjevanje njegove vsebine pa je predmet presoje v vsakem konkretnem primeru.
V konkretnem primeru gre za predlog za odlog izvršbe tretjega, ki ni dolžnik in ki bo imel možnost dokazovati svojo pravico na predmetu izvršbe šele v pravdnem postopku, zato izguba nepremičnine, v kateri živita tretja z mladoletnim otrokom, ki predstavlja njihov dom, gotovo predstavlja nenadomestljivo škodo po drugem odstavku 73. člena ZIZ.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamudna sodba - vročitev tožbe
Domnevne napake sodišča v zvezi z vročanjem tožbe v odgovor ne predstavljajo utemeljenega razloga za podajo predloga vrnitev v prejšnje stanje, ampak so lahko pritožbeni razlog zoper zamudno sodbo, saj je predpostavka za odločanje o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki.
Ker je bilo dokazano, da je tožnik v času bolniškega staleža, obiskal kino predstavo, kar je bilo v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika, da mora na svojem domu mirovati ter da sme oditi z doma le na zdravstveni pregled ali predpisano terapijo, mu je tožena stranka zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Toženec je s podpisom menice na levi strani brez žiga pravne osebe, katere direktor je bil in je kot zakoniti zastopnik s svojim podpisom sprejel obveznosti za družbo, v lastnem imenu prevzel menične obveznosti. Za prevzem meničnih obveznosti namreč že zadošča podpis menice na licu s pripisom "akceptiram".Podpis na licu menice s pristavkom "akceptiram", velja glede na kogentne in stroge menične predpise, za akcept in tega menična izjava ne more spremeniti (prvi odstavek 24. člena Zakona o menici - ZM). S to izjavo je izdajatelj menice, trasant - družba pooblastil tožnico kot remitenta da izpolni bianco menico do višine vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti iz kreditne pogodbe oziroma vseh drugih terjatev tožnice ter da izpolni vse druge sestavne dele menice, ki niso izpolnjeni in uporabi izpolnjeno menico za izterjavo vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti, pri čemer naj bo menica izpolnjena s klavzulo "brez protesta". Na podlagi takega pooblastila je smela tožnica glede na podpis toženca na levi strani lica menice izpolniti podatke o trasatu z njegovim imenom, saj si drugače njegovega podpisa s pripisom "akceptiram", glede na menične predpise ni mogoče razlagati.
O temelju denarnih zahtevkov iz naslova razlike v plači je bilo odločeno s pravnomočno sodbo, iz katere izhaja, da je dolžna tožena stranka tožnici razvrstiti v V. tarifni razred, ki ustreza zahtevnosti dela, ki ga dejansko opravljata, ter zahtevani strokovni izobrazbi, ki jo imata. Te obveznosti tožena stranka ni izpolnila, zaradi česar sta tožnici ponovno vložili tožbo, v drugem sporu tožbenih zahtevkov vse do izdelave izvedenskega mnenja nista mogli zneskovno opredeliti. Zgolj zaradi tega njuni terjatvi nista zastarali, četudi je od časa nastanka prikrajšanja pri plači do opredelitve tožbenega zahtevka minilo več kot pet let.
zaznamba vrstnega reda udeležencev v postopku - pravni interes
Zaznamba vrstnega reda je razpolagalno pravno dejanje imetnika lastninske pravice, ki ni opravljen v korist določene osebe – gre torej za abstraktni razpolagalni pravni posel. Predlog za zaznambo vrstnega reda je sam po sebi zapis razpolagalnega pravnega posla, ki je podlaga za dovolitev zaznambe. Nastop tega pravnega dejstva, da je bil izjavljen razpolagalni pravni posel, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, dokazuje že predlog sam. Iz tega izhaja, da je tudi udeleženec v postopku za izdajo sklepa o zaznambi vrstnega reda za prenos lastninske pravice lahko le predlagatelj. Zaradi abstraktnosti posla, konkretni pravni interes ne more biti prizadet.