pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog - poslovodni delavec - mandat - obljuba nove pogodbe o zaposlitvi - pogoj
Ker ni mogoče pogojno skleniti delovnega razmerja, nima pravnega učinka določilo v pogodbi o zaposlitvi, da se s tožnikom v primeru doseganja dobrih rezultatov dela sklene nova pogodba o zaposlitvi. Na tej podlagi ni mogoče šteti, da je po izteku časa, na katerega se je nanašala prva pogodba o zaposlitvi za določen čas, še vedno zaposlen pri toženi stranki.
Ker je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom kot poslovodnim delavcem zakonito sklenjena za določen čas trajanja mandata, te pogodbe o zaposlitvi za določen čas tudi ni mogoče šteti za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
Ker je bilo dokazano, da je tožnik v času bolniškega staleža, obiskal kino predstavo, kar je bilo v nasprotju z navodili imenovanega zdravnika, da mora na svojem domu mirovati ter da sme oditi z doma le na zdravstveni pregled ali predpisano terapijo, mu je tožena stranka zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi.
Toženec je s podpisom menice na levi strani brez žiga pravne osebe, katere direktor je bil in je kot zakoniti zastopnik s svojim podpisom sprejel obveznosti za družbo, v lastnem imenu prevzel menične obveznosti. Za prevzem meničnih obveznosti namreč že zadošča podpis menice na licu s pripisom "akceptiram".Podpis na licu menice s pristavkom "akceptiram", velja glede na kogentne in stroge menične predpise, za akcept in tega menična izjava ne more spremeniti (prvi odstavek 24. člena Zakona o menici - ZM). S to izjavo je izdajatelj menice, trasant - družba pooblastil tožnico kot remitenta da izpolni bianco menico do višine vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti iz kreditne pogodbe oziroma vseh drugih terjatev tožnice ter da izpolni vse druge sestavne dele menice, ki niso izpolnjeni in uporabi izpolnjeno menico za izterjavo vseh zapadlih in neporavnanih obveznosti, pri čemer naj bo menica izpolnjena s klavzulo "brez protesta". Na podlagi takega pooblastila je smela tožnica glede na podpis toženca na levi strani lica menice izpolniti podatke o trasatu z njegovim imenom, saj si drugače njegovega podpisa s pripisom "akceptiram", glede na menične predpise ni mogoče razlagati.
O temelju denarnih zahtevkov iz naslova razlike v plači je bilo odločeno s pravnomočno sodbo, iz katere izhaja, da je dolžna tožena stranka tožnici razvrstiti v V. tarifni razred, ki ustreza zahtevnosti dela, ki ga dejansko opravljata, ter zahtevani strokovni izobrazbi, ki jo imata. Te obveznosti tožena stranka ni izpolnila, zaradi česar sta tožnici ponovno vložili tožbo, v drugem sporu tožbenih zahtevkov vse do izdelave izvedenskega mnenja nista mogli zneskovno opredeliti. Zgolj zaradi tega njuni terjatvi nista zastarali, četudi je od časa nastanka prikrajšanja pri plači do opredelitve tožbenega zahtevka minilo več kot pet let.
pritožba - rok za pritožbo - vročanje - fikcija vročitve - sprememba naslova
Obvestilo o prispeli tožbi je bilo pravilno puščeno tožniku v poštnem nabiralniku na naslovu, ki ga je navedel v tožbi. Po poteku določenega roka, ko tožnik pisanja ni dvignil, je nastopila fikcija vročitve, tedaj je začel teči tudi rok za vložitev pritožbe - ne glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje po tem, ko je tožnik sporočil spremembo naslova, tožbo vročalo ponovno.
zaznamba vrstnega reda udeležencev v postopku - pravni interes
Zaznamba vrstnega reda je razpolagalno pravno dejanje imetnika lastninske pravice, ki ni opravljen v korist določene osebe – gre torej za abstraktni razpolagalni pravni posel. Predlog za zaznambo vrstnega reda je sam po sebi zapis razpolagalnega pravnega posla, ki je podlaga za dovolitev zaznambe. Nastop tega pravnega dejstva, da je bil izjavljen razpolagalni pravni posel, ki se zaznamuje v zemljiški knjigi, dokazuje že predlog sam. Iz tega izhaja, da je tudi udeleženec v postopku za izdajo sklepa o zaznambi vrstnega reda za prenos lastninske pravice lahko le predlagatelj. Zaradi abstraktnosti posla, konkretni pravni interes ne more biti prizadet.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga – kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja – navodila zdravnika – krivda
Ker tožnik s strani osebne zdravnice ni prejel konkretnih in jasnih navodil, mu ni mogoče očitati, da bi se kot odrasla oseba moral zavedati omejitev glede dnevnih izhodov v času zdravljenja in da je krivdno prekršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja. Iz tega razloga redna odpoved pogodbe o zaposlitvi ni utemeljena.
odlog izvršbe na predlog tretjega - nenadomestljiva škoda
Pri presojanju pogojev za odlog izvršbe na predlog tretjega, pri tehtanju teže škodljivih posledic, ki grozijo z izvršbo v primeru, ko tretji verjetno izkaže, da mu bo s takojšnjo izvršbo nastala nenadomestljiva škoda, je potrebno upoštevati, da za ugoditev predlogu za odlog zadostuje že blažji preizkus verjetnega izkaza obstoja pravice, ki preprečujejo izvršbo. Nenadomestljiva škoda, kot odložitveni pogoj, je pravni standard, zapolnjevanje njegove vsebine pa je predmet presoje v vsakem konkretnem primeru.
V konkretnem primeru gre za predlog za odlog izvršbe tretjega, ki ni dolžnik in ki bo imel možnost dokazovati svojo pravico na predmetu izvršbe šele v pravdnem postopku, zato izguba nepremičnine, v kateri živita tretja z mladoletnim otrokom, ki predstavlja njihov dom, gotovo predstavlja nenadomestljivo škodo po drugem odstavku 73. člena ZIZ.
Stroške detektiva je mogoče opredeliti kot potrebne le v primerih, ko upnik do podatkov, katere je pridobil s pomočjo detektivske agencije, ne bi mogel priti na drug način. Šele v primeru, ko bi bile neuspešne zakonske možnosti za pridobitev podatkov, potrebnih za uspešno izvršbo, in če bi upnik dokazal, da je prav s pomočjo detektiva prišel do za konkretno izvršbo relevantnih podatkov, bi bil na podlagi zgoraj citirane določbe petega odstavka 38. člena ZIZ upravičen do povrnitve stroškov detektiva.
ZDR člen 52, 52/1, 52/1-9, 54, 63. ZZZPB člen 53, 53.a, 53.a/2.
javna dela – pogodba o zaposlitvi za določen čas – transformacija
Ker lahko vključitev delavca v javna dela traja največ eno leto (se pa lahko podaljša), se posebna pogodba o zaposlitvi za opravljanje javnih del lahko sklene le za določen čas v skladu z ZZZPB kot specialnim predpisom. Tako sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas se ne more šteti za pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, četudi se s sklepanjem več pogodb o zaposlitvi za določen čas preseže časovno omejitev, ki je določena v okviru prepovedi veriženja pogodb za določen čas v ZDR.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamudna sodba - vročitev tožbe
Domnevne napake sodišča v zvezi z vročanjem tožbe v odgovor ne predstavljajo utemeljenega razloga za podajo predloga vrnitev v prejšnje stanje, ampak so lahko pritožbeni razlog zoper zamudno sodbo, saj je predpostavka za odločanje o utemeljenosti predloga za vrnitev v prejšnje stanje opravičljiva zamuda pravdnega dejanja, ki se je pripetila stranki.
ZOR člen 149, 149/1, 149, 149/1. ZD člen 120, 120/3, 120, 120/3.
preužitkarska pogodba - razveza pogodbe - pogodba v korist tretjega - pravica tretjega
Sporazum v delu, ki se nanaša na izpolnjevanje pogodbenih obveznosti do M.Š., v korist katere je pokojni izročevalec izgovoril določene oskrbne in preživninske pravice, predstavlja pogodbo v korist tretjega. Tožnica M.Š. ni bila stranka pogodba, zato ima kot upravičenka pravico zahtevati le izpolnitev obveznosti, ne pa tudi razveze sporazuma.
Če kljub materialnopravnim hibam pride do vpisa, takšnih napak ni mogoče sanirati v zemljiškoknjižnem postopku, ampak je potreben pravdni postopek s tožbo (člen 243 ZZK-1).
Nesprejemljivo je pritožbeno stališče, da predstavlja opravilo zamenjave strešne kritine prenovo in izboljšavo v smislu določila tretjega odstavka 31. člena SZ, veljavnega v času spornega razmerja med pravdnima strankama (SZ - Uradni list RS, št. 18/91 s spremembami), ter da bi posledično temu za izvedbo takšnega opravila bilo potrebno pridobiti soglasje vseh solastnikov. Prvostopno sodišče je pravilno obravnavalo opravilo zamenjave strešne kritine kot opravilo v zvezi z upravljanjem, vzdrževanjem in obratovanjem stanovanjske hiše.
neupravičena pridobitev - pravila vračanja - kdaj se ne more zahtevati vrnitev - privolitev v prikrajšanje
Upnik ima pravico zahtevati nazaj tisto, kar je iz določenega razloga plačal, pa čeprav ni bil dolžan, če si je to pravico pridržal ali če je plačal, da bi se izognil sili. Če kdo kaj plača, ne da bi bil v zmoti in tudi ni prisiljen, se šteje, da je privolil v prikrajšanje. Tožeča stranka ni bila v zmoti glede dejanskih okoliščin, saj je po nepravnomočni sodbi izplačala odškodnino v višini, ki je bila zanjo nesporna (za razliko do višine dosojene odškodnine se je pritožila) in bi prav tako lahko plačala stroške v zanjo nesporni višini. Tožeča stranka je pred izplačilom razpolagala z vsemi potrebnimi podatki, kot strokovnjak na področju zavarovalništva je seznanjena s pravnimi predpisi, toženkama je izplačala odškodnino in pravdne stroške na podlagi nepravnomočne sodne odločbe potem, ko se je zoper prvostopenjsko sodbo sama pritožila. Ni šlo za nikakršno grožnjo z izvršbo, kot neutemeljeno trdi v pritožbi, saj sama pove, da je plačala na podlagi sodbe.
ZOR člen 200, 200. URS člen 8, 35, 39, 8, 35, 39. EKČP člen 8, 8/1, 10, 10/1.
odškodninska odgovornost - odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravica do zasebnosti - pravica do svobode izražanja - splošni interes javnosti
Pravica do zasebnosti vključuje tudi področje, v katerem posameznik vstopa v razmerja z drugimi ljudmi; v teh razmerjih pa uživa posameznik varstvo tudi pred takšnimi posegi, v katerih se posameznika v javnosti predstavlja v negativni podobi (stigmatizacija), zaradi česar se lahko pomembno vpliva tudi na njegov osebnosti razvoj. Za takšen poseg gre lahko tudi v primerih, ko gre za objavo ali navajanje dejstev o storjenih kaznivih dejanjih, ki obsojencem, po prestani kazni, onemogočajo ali pomembno vplivajo na njihovo resocializacijo. Kriteriji (ne)dopustnega posega v pravico do zasebnosti (v tisti segment, ki omogoča identifikacijo posameznika), kadar gre za objavo članka o nekom, ki bi naj bil storilec umora in med storilcem, ki je bil pravnomočno obsojen in kazen tudi že prestal, so različni in se spreminjajo s potekom časa od dogodka praviloma tako, da sprva prevladuje pravica do svobode izražanja (obveščenosti) nato pa pravica do zasebnosti.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom izreklo dolžniku denarno kazen zato, ker je izvršitelju onemogočil izvedbo javne dražbe, s tem, da je dne 5.3.2008, ko je izvršitelj zarubljeno vozilo skušal z avtovleko odpeljati v K., kjer bi se 10.3.2008 opravila javna dražba, naložitev vozila na avtovleko onemogočil in se nato z njim odpeljal neznano kam. Takšno ravnanje dolžnika pa je tudi po mnenju pritožbenega sodišča pomenilo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno izreklo denarno kazen.
ZPSV člen 4, 6. ZdavP-1 člen 9. ZdavP-2 člen 3, 3/3, 44. ZPPSL člen 10, 116, 137, 158.
obveznost plačila davkov in prispevkov za socialno varnost samostojnega podjetnika – nastanek davčne obveznosti – začetek stečajnega postopka – stroški stečajnega postopka – pogojna terjatev
Glede na to, da ZPPSL obveznostim iz naslova davkov in obveznih prispevkov za socialno varnost (ki nastajajo po začetku stečaja) ne odvzema položaja stroškov, to pomeni, da se te obveznosti poplačujejo v skladu s pravili o poplačilu stroškov.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - okoliščine, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja - dokazovanje
Vsaka kršitev pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja ne more predstavljati podlage za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar predvsem velja za kršitve manjšega pomena, na podlagi katerih je napoved za sodelovanje pogodbenih strank v prihodnosti ugodna. Opisane okoliščine in interese glede možnosti za nadaljevanje z delovnim razmerjem, katerih obstoj je eden izmed pogojev za zakonito izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, je mogoče pretehtati le tako, da se zasliši obe pogodbeni stranki.