razmerje med starši in otroki – dolžnost preživljanja – otrokovo lastno delo – pridobljeni dohodki
Plačilo preživnine za otroka ni le zakonska dolžnost roditeljev, gre za moralno dolžnost roditelja, da prispeva k preživljanju otroka toliko finančnih sredstev, kolikor ima finančnih zmožnosti. Iz navedenega razloga tudi ni moč upoštevati dohodkov tožnice, saj bo tožencu kljub plačilu preživnine ostalo na razpolago dovolj finančnih sredstev za lastno preživljanje. V celoti se upoštevajo sredstva otroka pridobljena z lastnim delom v primerih, ko obstaja očitno nesorazmerje med prihodki preživninskega zavezanca in otroka ter bi zaradi visokih dohodkov otroka preživninski zahtevek otroka zasledoval druge cilje, kot pa zagotavljanje sredstev za lastno preživljanje.
nepremoženjska in premoženjska škoda – nega in pomoč – zastaranje odškodninske terjatve – izguba osebnega dohodka – renta – vlaganje v hišo – zamudne obresti od škode
Zastaranje začne teči, ko je tožnik zvedel za škodo in tistega, ki jo je povzročil. Časovni mejnik predstavlja zaključeno zdravljenje, s čemer je postal znan obseg tožnikove škode.
Ker je zastaranje vezano na pravočasno uveljavljanje tovrstne škode in ne na njen nominalni znesek, povišan zahtevek ne bi zastaral niti tedaj, če bi do zvišanja prišlo po preteku triletnega roka.
Če tožnik zatrjuje in te trditve uspe dokazati, da bi zaradi ponujenega napredovanja dejansko zaslužil več, nastala razlika predstavlja pravno priznano škodo, ki jo je tožena stranka kot odgovorna oseba dolžna povrniti.
Škoda zaradi nižjega zaslužka je tožniku začela nastajati takoj po nesreči, ko je nastopil bolniški stalež in je začel prejemati nižje nadomestilo, kot bi bil zaslužek, če bi delal.
Od spremembe zakonodaje v letu 2002 se zamudne obresti priznavajo tudi za čas pred izdajo sodbe, in sicer od dneva zamude. Povedano velja tako za premoženjsko kot nepremoženjsko škodo.
ZIZ člen 13, 17, 55. ZMZPP člen 4, 94, 94/2, 108, 108/6, 109, 109/2. Zakon o ratifikaciji Pogodbe med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o pravni pomoči v civilnih in kazenskih zadevah člen 20, 21, 22, 23, 23/1.
odločba, izdana v državi nečlanici EU – izvršitev tuje sodne odločbe – priznanje
Upnik, ki želi doseči izvršitev sodne odločbe, izdane v državi nečlanici EU, lahko začne postopek za priznanje te odločbe, lahko pa predlaga, da izvršilno sodišče odloči o priznanju te odločbe kot o predhodnem vprašanju, vendar z učinkom le za ta postopek.
Ker vsakršnih vplivov s sosednje nepremičnine ni mogoče izključiti, sosedsko pravo ne šteje za protipravne vsake imisije, ampak imisije do določene mere tolerira. Zaradi gradnje 1,80 m visoke betonske ograje imisije obstajajo (okrnjeno je osončenje in razgled), presoditi pa je treba, ali gre za bistvene ali nebistvene imisije in če gre za bistvene imisije, ali so krajevno običajne.
zavarovanje dokazov – upravičen razlog za zavarovanje dokazov – bolezen priče
Zgolj dejstvo, da gre za onkološkega bolnika, ne utemeljuje bojazni, da se dokaz z zaslišanjem pozneje ne bo mogel izvesti. Iz zdravniških izvidov pa izhaja, da ni znakov za recidiv.
Kaznivo dejanje poslovne goljufije po 234.a členu KZ je enako kot kaznivo dejanje goljufije po 217. členu KZ tako imenovano splošno kaznivo dejanje (delictum proprium), se pravi, da njegova izvršitev ni odvisna od storilčevega položaja (denimo v gospodarski družbi) ali njegovih lastnosti. Razlika med obema kaznivima dejanjema je le v tem, da je prvo omejeno na gospodarsko dejavnost in da ga je mogoče storiti tudi med izvajanjem posla, medtem ko je drugo neodvisno od vrste dejavnosti, storiti pa ga je mogoče le pred sklenitvijo posla.
ZDR člen 7, 7/2, 159, 159/1, 160. ZRSin člen 7, 9, 9/1. ZKolP člen 5, 5/1, 11, 11/1. Kolektivna pogodba časopisnoinformativne, založniške in knjigotrške dejavnosti člen 2, 3.
Pravico tožnice – novinarke do letnega dopusta je potrebno presojati glede na določbe KPPN, četudi za njo in toženo stranko veljata poleg KPPN še KPČIZKD in PKP, ker so določbe KPPN za delavca (tožnico) najbolj ugodne. To izhaja iz (smislnega) upoštevanja načela hierarhije kolektivnih pogodb, kot je določeno s 5. členom ZkolP.
Dneve rekreaktivnega oddiha ni mogoče všteti v dneve letnega dopusta, ampak gre pri rekreativnem oddihu za pravico delavca, ki je določena za novinarje po KPPN.
ZASP člen 99, 99/1, 99/4. OZ člen 104, 104/1, 104/2, 619, 638, 642, 642/3.
prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve – pogodba o naročilu avtorskega dela – podjemna pogodba – izpolnitev pogodbe – obveznost plačila – napaka
Naročnik je začel delo uporabljati, zato se šteje, da ga je prevzel, in ne more ugovarjati neizpolnitve podjemnikove obveznosti, hkrati pa je s tem zavezan k plačilu za izvršeno delo.
Ker se pogodbena določba, relevantna za odločitev o zahtevku, v pravdi ni izkazala kot sporna, ni bilo treba posebej ugotavljati skupnega namena pogodbenih strank.
Po uveljavljenem stališču sodne prakse se utemeljenost izravnalnih (obogatitvenih) zahtevkov v zvezi z vlaganji v tujo nepremičnino presoja na podlagi 48. člena SPZ, po katerem je tisti, ki s soglasjem lastnika izboljša stavbo, upravičen zahtevati tisto, za kar je bil ta obogaten, se pravi toliko, kolikor je nepremičnina več vredna.
direktne imisije – pravni naslov – pravica do odvodnjavanja – meteorne vode – negatorna imisijska tožba – oblikovanje tožbenega zahtevka – zamudna sodba – vročitev tožbe – pomota v imenu
Meteorne vode s streh treh vrstnih hiš so speljane v odtok (žleb) na hiši tožnika. Gre za tako imenovano direktno imisijo, ki je, če se izvaja brez pravnega naslova, vedno prepovedana
Prizadeti lastnik ne more narekovati načina, kako naj lastnik spremeni stanje nepremičnine, s katere prihajajo imisije, če je te mogoče preprečiti na več načinov. Zahtevek za povsem določeno spremembo stanja je tako možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče imisijo preprečiti le na en način.
POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061213
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3. ZPP člen 318, 318/1, 318/2.
najemna pogodba – odpoved iz krivdnih razlogov – opomin – seznanitev z opominom – zavrnilna zamudna sodba – domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev – vročanje opomina
Najemnik mora biti z opominom, z vsebino kot jo predpisuje tretji odstavek 103. člena SZ-1, dejansko seznanjen. Ni pomembno, kakšen načina vročanja opomina lastnik izbere, bistveno je le to, da pripelje do dejanske seznanitve najemnika.
ugriz psa – odškodnina za nepremoženjsko škodo – strah – deljena odgovornost – soprispevek oškodovanca – otrok kot oškodovanec – pravno relevantna škoda – višina zamudnih obresti
Tudi, če je ob škodnem dogodku poškodovan otrok, ki še ni voljno oziroma krivdno sposoben, je treba presoditi le, ali je otrokovo ravnanje sopovzročilo škodni dogodek in ni pomembna krivda njegovih staršev oziroma osebe, ki ji je bil otrok zaupan v varstvo, zaradi opustitve potrebne skrbi za otroka.
oločba 190. člena OZ tožnika kot solastnika upravičuje do koristi, ki jo ima toženec s tem, da brezplačno, a brez takšnega dogovora oziroma brez dovoljenja, uporablja tudi njemu solastno, čeprav nerazdeljeno nepremičnino.
Tožnik kot solastnik ni dolžan brezplačno prepuščati (so)uporabe njemu solastne nepremičnine tretji osebi, četudi je njegov sin. Če v prikrajšanje ne privoli, ga ni dolžan trpeti. Ko jo sinu uporabo dopuščal, je šlo za prekarij, ki ga očitno ni več. Če
tožencu uporabo njunega solastnega dela brezplačno dopuščata ostali dve solastnici, to ne vpliva na pravico tožnika, da se s tem ne strinja in je zato upravičen do ustrezne odmene za uporabo stvari, torej določen delež tržne najemnine, ki ustreza njegovemu solastniškemu deležu.
zamudna sodba – izpolnitev obveznosti – uveljavljenje izpolnitve obveznosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Trditev, da je izpolnil vtoževano obveznost še pred izdajo zamudne sodbe, in s tem v zvezi predlagane dokaze, bi moral toženec uveljavljati v odgovoru na tožbo oziroma v postopku pred sodiščem prve stopnje, česar pa ni storil. Toženec v pritožbi teh trditev in dokazov ne more uveljavljati, ker gre za nedovoljen pritožbeni razlog.
Zastaralni rok za odškodninske terjatve za škodo, nastalo zaradi kršitve pogodbene obveznosti, začne teči prvi dan po dnevu, ko je oškodovanec imel pravico zahtevati izpolnitev, to je po prekršitvi pogodbene obveznosti, in znaša pet let.
Za revalorizacijo prvotne glavnice na dan 28. 6. 2003 v skladu z načelom monetarnega nominalizma ter s pravnim mnenjem VS RS z dne 26. 6. 2002 ni pravne podlage.
ZPP člen 79, 79/1, 81, 81/2, 82, 82/1. ZSVar člen 49. ZZZDR člen 185, 211, 212, 223.
skrbnik za poseben primer – začasni zastopnik – izdatki za izvajanje skrbstvenih ukrepov – ustrezno pravno znanje
Ni ovire, da sodišče samo postavi skrbnika za poseben primer, niti ni ovire, da to ne bi bil center za socialno delo sam. Center za socialo delo se nalogi, ki mu jo je postavilo sodišče, ne more upreti.
ZZZDR člen 123,129, 129a. ZUPJS člen 10, 11, 12. ZSPD člen 65.
dolžnost preživljanja – možnosti staršev in otrok – otroški dodatek
Otroški dodatek je dopolnilni prejemek otroka za njegovo preživljanje in ne dopolnilni prejemek staršev, s katerim se zniža njihova preživninska obveznost. Otroški dodatek ni namenjen znižanju preživninskega bremena preživninskih zavezancev, razen v primeru, ko preživninski zavezanec nima na razpolago (dovolj) finančnih sredstev za kritje osnovnih (nujnih) preživninskih potreb otroka.
ZIZ člen 17, 17/2, 17/2-2, 20, 20/2, 20a, 20a/1, 20a/3. ZPP člen 108, 108/1, 108/2.
izvršilni naslov – notarski zapis – zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka – dokazovanje zapadlosti – formalna pomanjkljivost predloga za izvršbo
Zapadlost terjatve, ki ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, navedenega v notarskem zapisu, ki je bil sestavljen pred uveljavitvijo ZIZ-C, se lahko dokazuje na način, predpisan v 20.a členu ZIZ, le v primeru, če je bil notarski zapis sestavljen tako, kot je predpisano v tretjem odstavku 20.a člena ZIZ.
Izvršilni predlog, ki mu ni priložen (oziroma sedaj določno označen) izvršilni naslov v zakonsko zahtevani oziroma kvalificirani obliki (kakršen je tudi notarski zapis brez dokazila o zapadlosti, kot ga je določala zakonodaja, ki je veljala v času nastanka notarskega zapisa, torej dokazila v obliki notarskega zapisa, javne listine ali po zakonu overjene listine), je formalno (in ne materialnopravno) pomanjkljiv.