Kadar sodišče odloča o nasprotujočih si trditvah nasprotnih strank in obe stranki predlagata dokaze, sodišče ne more odločiti na podlagi večje verjetnosti navedb. Na tak način onemogoči stranki, ki v postopku ne uspe, da bi s predlaganjem dokazov dokazovala pravno odločilna dejstva.
ZIZ člen 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-4, 261. ZGD-1 člen 7.
predhodna odredba – vrste predhodnih odredb – nevarnost za uveljavitev terjatve – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika
Upnik ugotovitvam sodišča prve stopnje nasprotuje s trditvami, da se slabo finančno stanje gospodarske družbe navzven praviloma najprej izkazuje v likvidnostnih težavah, pri tem pa prezre, da je dolžnik samostojni podjetnik posameznik, ki odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem. Zato je za oceno možnosti poplačila upnikove terjatve iz premoženja dolžnika pomemben še podatek o višini dolžnikovega premoženja glede na višino obveznosti, ki pa ga upnik ni zatrjeval.
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 44, 44/2, 269. ZZK-1 člen 8.
priposestvovanje lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera priposestvovalca – dobra vera pridobitelja nepremičnine – izvenknjižno priposestvovanje – lastniška posest – poizvedovalna dolžnost
Kupec nepremičnine se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če je opustil raziskovalno dolžnost glede stanja nepremičnine v naravi. Zlasti ob dejstvu, da se drugo toženec z nakupom nepremičnin ukvarja profesionalno, bi v okviru skrbnosti dobrega gospodarstvenika moral vedeti, da vknjiženo stanje nepremičnin ne odraža vedno resničnega stanja.
Lastninsko pravico na nepremičnini je mogoče priposestvovati tudi izvenknjižno. To pomeni, da opravičljiva zmota priposestvovalca, ki je pogoj za njegovo dobrovernost, ni nujno oprta na usklajeno zemljiškoknjižno stanje, temveč lahko izhaja tudi iz drugih okoliščin.
Zgolj dejstvo, da so bili tožniki s strani lastnikov sosednjih nepremičnin opozorjeni, da je za pridobitev lastninske pravice potreben še vpis v zemljiško knjigo, ne predstavlja zadostnega argumenta, ki bi vplival na dobro vero tožnikov in z gotovostjo dokazal njen neobstoj. Tožniki so se namreč ves čas priposestvovalne dobe zavedali, da v zemljiško knjigo niso vpisani, pa so (opravičeno) zmotno mislili, da to na njihovo upravičenje do posesti ne bo vplivalo.
priposestvovanje – domneva dobre vere – dobra vera – zakonita posest – dobroverna posest – ustna darilna pogodba
Odgovor na vprašanje, ali je M. P. (ustno) podarila toženki sporni del nepremičnine, je ključen ne samo za presojo zakonitosti ampak posledično tudi dobrovernosti njene posesti (ki jo je utemeljevala prav z obstojem te ustne darilne pogodbe). Zato je negativen odgovor na to vprašanje logično vodil v zaključek, da njena posest ni bila ne zakonita in ne dobroverna.
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da zaradi dvoma o namenu Pogodbe, nasprotuje moralnim načelom tudi določilo o pogodbeni kazni, zaradi česar je objektivni pogoj podan.
Premoženje, ki je zapustniku pripadlo zaradi vrnitve zaplenjenega premoženja ter na podlagi denacionalizacije, predstavlja premoženje, za katerega se v zapuščinskem postopku, v katerem je dedinja podala izjavo o odstopu od dednega deleža, ni vedelo, da pripada zapuščini. Ker je odstop dednega deleža mogoč zgolj glede znanega zapuščinskega premoženja, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko izjave o odstopu dednega deleža ni upoštevalo tudi pri odločanju o pozneje najdenemu premoženju.
STVARNO PRAVO – CESTE IN CESTNI PROMET – USTAVNO PRAVO
VSL0061193
URS člen 125. ZUstS člen 23. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-24, 3, 3/1, 3/2, 123. ZJC-B člen 19. ZJC člen 61.
lastninsko pravni režim javne ceste – občinska cesta – javna cesta – občinski odlok – exceptio illegalis – neskladnost občinskega odloka z zakonom – negatorna tožba
Tožeča stranka kot lastnica zemljišča, ki je del z odlokom tožene stranke kategorizirane javne ceste, zaradi zaščite javnega interesa oziroma koristi v pravdnem postopku ne more uspeti z zahtevkom za vrnitev stvari niti za vzpostavitev prejšnjega stanja, ki bi poseglo v obstoječo javno cesto kot javno dobro.
pogodba o delu - ugovor sočasne izpolnitve – grajanje napak – prevzem del
Le naročnik (tožena stranka), ki je pravilno obvestil podjemnika, da ima izvršeno delo neko napako, lahko zahteva od njega, da mu napako odpravi, in mu za to določi primeren rok.
Sodišče prve stopnje, ki je odločilo, da zaslišanje priče ni primeren dokaz, ker le ta ni podpisala zapisnika o prevzemu z dne 21. 03. 2007, je ravnalo pravilno. Ravno okoliščine o predaji tehnične dokumentacije (predmet sestanka z dne 21. 03. 2007) so bile ključne za rešitev tega spora (vprašanje zapadlosti). Zaslišanje priče, ki o tem ni vedela izpovedati, ob čemer je bila trditvena podlaga, o kateri naj bi priča izpovedala izjemno splošna, je neprimeren dokaz.
Zaradi neločljive povezanosti lastnine posameznega dela zgradbe (stanovanja) in solastnine skupnih delov (zemljišča) solastninske pravice tožnikov kot etažnih lastnikov funkcionalnega zemljišča (tudi stavbišča, pripadajočega zemljišča …) ni mogoče vknjižiti v zemljiški knjigi, ne da bi bila pri tem hkrati vpisana (vknjižena) etažna lastnina.
Do uveljavitve ZVEtL-a neurejena lastninskopravna razmerja etažne lastnine etažnih lastnikov lahko v skladu z določbami ZVEtL etažni lastniki (po določbah ZVEtL pridobitelji posameznega dela stavbe) uredijo v postopku vzpostavitve etažne lastnine in posledično določitvijo pripadajočega zemljišča, ki pripada stavbi v etažni lastnini, kot tudi samo določitvijo pripadajočega zemljišča (določanje pripadajočega zemljišča za stavbe, zgrajene pred 1. januarjem 2003).
SPZ člen 19. ZJC člen 6, 14. ZGO-1 člen 2, 21, 21/1.
motenje posesti – posest parkirišča – stanovalci - skupnost stanovalcev – javno dobro - ugotovitvena odločba občinskega organa – javna pot - javna cesta – postavitev zapornice
Objekt ni sam po sebi grajeno javno dobro, ampak lahko to postane le z ugotovitveno odločbo, ki jo izda pristojni občinski organ.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega stališča, da je v konkretni zadevi tožnike (stanovalce) razumeti kot celoto, skupnost, ki trajno izvršuje posest na predmetnem parkirišču.
Prvo in drugotožena stranka sta res imeli sklenjeno pogodbo o trgovskem zastopanju, na podlagi katere je drugotožena stranka pooblastila prvotoženo stranko za trgovsko zastopanje, prvotožena pa se je zavezala zastopati drugotoženo stranko pri prodaji artiklov. Vendar v danem primeru ni prišlo do prekoračitve pooblastil drugotožene stranke, saj prvotožena stranka ni zastopala druge tožene stranke pri prodaji artiklov, ampak je sama sestavila ponudbo in prejela kupnino v svojem imenu in na svoj račun.
Ker je obveznost tožencev (etažnih lastnikov) plačati prispevke v rezervni sklad zakonsko določena, ji toženca ne moreta oporekati z ugovori, ki se nanašajo na pravilnost gradbene sanacije iz sredstev rezervnega sklada ter z ugovori, ki se nanašajo na neskrbno oziroma negospodarno ravnanje upravnika in članov nadzornih odborov.
korist otroka – določitev stikov – višina preživnine – porazdelitev preživninskega bremena – varstvo in vzgoja – primernost staršev
V primerih, ko se starša ne moreta sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi, mora sodišče opraviti izbiro med enim in drugim staršem. Izbrati mora tisto možnost, za katero govori več razlogov.
Preživnina, ki jo določi sodišče, mora biti v ravnovesju z otrokovimi potrebami in zmožnostjo njegovih staršev. Ni je mogoče matematično natančno odmeriti, ampak gre za rezultat vrednotenja.
priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini – potek priposestvovalne dobe – družbena lastnina – dobroverna posest – dobroverna lastniška posest – nepremičnina v družbeni lastnini
Na nepremičnini v družbeni lastnini ni bilo mogoče pridobiti lastninske pravice s priposestvovanjem. Tako je izrecno določal ZTLR, enako pa je veljalo tudi v času veljavnosti ODZ.
sodna pristojnost - postopek redne likvidacije - uveljavljanje terjatve izven likvidacijskega postopka
Dejstvo, da se vodi nad dolžnikom postopek redne likvidacije po določbah ZGD-1 ne omejuje pravice upnikov, da uveljavljajo svoje terjatve tudi izven samega likvidacijskega postopka, torej neposredno po sodni poti.
ODŠKODNINSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0067927
OZ člen 73, 73/4.
pogodba sklenjena s strani neupravičene osebe – zastopanje – zastopnik – odškodninska odgovornost zastopnika – neupravičeno zastopanje – skrbnost dobrega strokovnjaka
Pri presoji, ali je bil sopogodbenik dolžan vedeti, da zastopnik ni imel pooblastila, so pomembne okoliščine v zvezi s sklenitvijo pogodbe, na podlagi katerih bi sopogodbenik lahko sklepal, da zastopnik ni imel upravičenja za zastopanje.
ZFPPIPP člen 427, 427/1, 427/1-2, 429. ZSReg člen 39.
izbris iz registra brez likvidacije – poslovni naslov
Iz ugovoru priloženega Dogovora o plačilu dolga izhaja, da je bil Dogovor sklenjen dne 18. 5. 2012 v D. in ne na poslovnem naslovu družbe dolžnika, kot je ta vpisan v sodni register. Tako iz priloženega Dogovora ni mogoče sklepati, da družba posluje na poslovnem naslovu, vpisanem v sodni register.
ODŠKODNINSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067945
OZ člen 131, 149, 179, 179/1, 299. ZPP člen 251, 252, 253, 254, 254/3, 286, 286b, 287, 287/2.
vzročna zveza – dokazovanje vzročne zveze – verjetnost – dokazni standard – sugestivno vprašanje – domnevna baza - prelet letala – prelet letala nad hišo – padanje strešnikov – strah – tek zakonskih zamudnih obresti od materialne škode – preložitev strehe – prekluzija – dokaz z izvedencem
Sodišče v pravdnem postopku odloča (zgolj) s stopnjo prepričanja (ko v resničnost določenega dejstva ne dvomi noben izkušen človek), element vzročne zveze pa ugotavlja s stopnjo verjetnosti, ki mora biti večja od polovične.
Sodišče prve stopnje bi moralo, ker tožnica ne v tožbi in ne kasneje ni obrazložila s čim utemeljuje začetek teka zamudnih obresti od nastale materialne škode, kot prvi dan zamude šteti dan vložitve tožbe. Ta dan se namreč šteje kot dan, ko je tožnica začela postopek, katerega namen je bil doseči izpolnitev obveznosti.
izločitveni zahtevek – izločitev iz zapustnikovega premoženja – prenehanje skupnega življenja - sodba presenečenja
Sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni popolno ugotovilo dejanskega stanja. Zmotno je štelo, da tožnikov primarni tožbeni zahtevek ne more biti utemeljen, ker v času zapustničine smrti v letu 2009 ni živel več z njo. Izločitveni zahtevek potomci pridobijo šele ob zapustnikovi smrti, ni pa pogoj skupno življenje vse do zapustnikove smrti. Če je potomec s skupnim življenjem in prispevki prispeval k prednikovemu premoženju, zaradi česar bi bil ob prednikovi smrti utemeljen njegov izločitveni zahtevek, te pravice ne izgubi, če se od prednika odseli pred njegovo smrtjo. Obseg prispevka k povečanju in ohranitvi vrednosti premoženja se lahko ugotavlja po stanju ob prednikovi smrti.