OZ člen 132, 179, 180, 181, 182, 883, 883/2, 893, 893/2. ZPP člen 180, 180/3, 337, 337/1. ZVPot člen 57e, 57e/2. Direktiva Sveta z dne 13. junija 1990 o paketnem potovanju, organiziranih počitnicah in izletih člen 1.
odgovornost organizatorja potovanja - poslovna odškodninska odgovornost - pravno priznana škoda - nepopolno ali nekvalitetno opravljena storitev - trditveno in dokazno breme
Pravno priznane oblike nepremoženjske škode je zakonodajalec opredelil v 132. členu OZ. Vendar je oblike nepremoženjske škode, za katere lahko posameznik, ki je fizična oseba, zahteva odškodnino v denarju, omejil le na primere, ki so taksativno navedeni v 179., 180., 181. in 182. členih OZ. S tem je vpeljal numerus clausus oblik nepremoženjske škode, za katere je mogoče zahtevati denarno odškodnino.
Za tiste nepremoženjske škode, ki jih ni pravno priznal, zato ni mogoče zahtevati denarne odškodnine niti z analogno uporabo pravil o denarni odškodnini za pravno priznane oblike nepremoženjske škode.
Ker tožnik svojih zatrjevanj o pretrpljeni nepremoženjski škodi zaradi izgube uživanja dopusta ni prilagodil tako, da bi bilo iz njih mogoče razbrati, ali so v tej škodi zajete tudi oblike duševnega nelagodja, za katere naš pravni red predvideva denarno satisfakcijo, je sodišče prve stopnje njegov tožbeni zahtevek iz tega naslova povsem utemeljeno zavrnilo.
ZOR člen 156, 156/3. ZPP člen 337, 337/1, 355. ZVO člen 9, 78.
premoženjska škoda – nepremoženjska škoda - čezmerna obremenitev okolja - imisije
Pri zapolnjevanju omenjenega pravnega standarda škode, ki normalne meje presega (oz. čezmernih obremenitev okolja), pa je sodišče prve stopnje zavzelo napačen materialnopravni pristop. Še posebej v obravnavani zadevi, ko je bila zatrjevana prepletenost večih vrst imisij, od katerih so vsaj nekatere zaradi pomanjkanja ustreznih predpisov (pa tudi metod merjenja) praktično neizmerljive, je bilo potrebno kot predhodno vprašanje ugotoviti, kakšna je normalna meja oziroma normalna obremenitev okolja s tovrstnimi vplivi. Šele odgovor na to vprašanje nam omogoča nadaljnje presojanje, ali so navedene meje presežene oz. ali je obremenitev okolja čezmerna. Pri tem pa mora sodišče izhajati iz normalnih meja in normalnih vplivov v okolici deponij, v katere so tožniki z zgoraj izpostavljenimi pogodbami po 78. členu ZVO pristali in zanje tudi dobili nadomestilo.
Na podlagi ugotovljenega dejanskega stanja je prvostopenjsko sodišče zaključilo, da zaradi dvoma o namenu Pogodbe, nasprotuje moralnim načelom tudi določilo o pogodbeni kazni, zaradi česar je objektivni pogoj podan.
izostanek s prvega naroka za glavno obravnavo – poravnalni narok ali prvi narok za glavno obravnavo – pouk o posledicah izostanka z naroka – domneva umika tožbe
Če tožnik ni bil opozorjen na posledice izostanka s prvega naroka za glavno obravnavo, niso podane predpostavke za domnevni umik tožbe po tretjem odstavku 282. člena ZPP.
odgovornost za stvarne napake - škoda zaradi zaupanja - pobotni ugovor - dokazno breme
Za obstoj odgovornosti škode zaradi zaupanja, ki tako kot inštitut jamčevanja za stvarne napake ščiti interese naročnika, morajo biti izpolnjene enake predpostavke kot za jamčevanje za stvarne napake.
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/1, 105/2, 638, 639. Pravilnik o pogojih in načinu opravljanja izrednih prevozov po javnih cestah ter o tranzitnih smereh za izredne prevoze v Republiki Sloveniji člen 5, 5/1.
Ker rok izdelave elaborata ni predstavljal izrecnega pogodbenega pogoja oziroma je bil ta izdelan pravočasno, pritožba neutemeljeno navaja, da je toženka upravičeno odstopila od sklenjene podjemne pogodbe. Uporaba 638. in/oziroma 639. člena OZ tako v konkretnem primeru ne pride v poštev.
Pogoji za izpodbijanje niso izpolnjeni, če ima pravno dejanje za posledico prerazporeditev strukture dolžnikovega premoženja, ter da zato ta pogoj izključuje izpodbijanje dvostranskih pogodb, kjer je med nasprotnima izpolnitvama vzpostavljena vsaj približna objektivna ekvivalenca.
Bistveno je, ali je aneks veljaven, veljavnost pa ni odvisna od tega, ali so aneks podpisali vsi etažni lastniki, torej tudi dolžnica, pač pa od tega, kateri pogoj za njegovo veljavnost je določen v samem aneksu. Če je določen pogoj za veljavnost izpolnjen, zavezujejo določbe aneksa k pogodbi o upravljanju vse etažne lastnike, torej tudi dolžnico, ne glede na to, ali ga je podpisala ali ne.
ZIZ člen 257, 257/1, 260, 260/1, 260/1-4, 261. ZGD-1 člen 7.
predhodna odredba – vrste predhodnih odredb – nevarnost za uveljavitev terjatve – odgovornost samostojnega podjetnika posameznika
Upnik ugotovitvam sodišča prve stopnje nasprotuje s trditvami, da se slabo finančno stanje gospodarske družbe navzven praviloma najprej izkazuje v likvidnostnih težavah, pri tem pa prezre, da je dolžnik samostojni podjetnik posameznik, ki odgovarja za obveznosti z vsem svojim premoženjem. Zato je za oceno možnosti poplačila upnikove terjatve iz premoženja dolžnika pomemben še podatek o višini dolžnikovega premoženja glede na višino obveznosti, ki pa ga upnik ni zatrjeval.
ZPP člen 277, 318. ZDR člen 131. Kolektivna pogodba za obrt in podjetništvo člen 45. ZDoh-2 člen 2.
zamudna sodba - izostanek odgovora na tožbo - sklepčnost tožbe - regres za letni dopust - bruto znesek - neto znesek - pritožbeni razlog
Domnevni dogovor, ki naj bi ga toženec sklenil z zaposlenimi delavci, o tem, da toženec ne bo odgovarjal na tožbe, delavci pa bodo tožbe zoper toženca umaknili, ne more biti pravno upošteven pritožbeni razlog (gre za uveljavljanje nedopustnega pritožbenega razloga zmotne oz. nepopolne ugotovitve dejanskega stanja), zaradi katerega bi bila zamudna sodba, ki jo je izdalo sodišče prve stopnje ob izpolnjenih pogojih iz prvega odstavka 318. člena ZPP, nezakonita ali nepravilna.
V zapuščinskih postopkih lahko pritožbeno sodišče izjemoma upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep. Trditveno in dokazno breme, zakaj naj sodišče v njegovem primeru naredi izjemo od pravila, nosi pritožnik.
Smisel tretjega odstavka 173. člena ZD je zagotoviti možnost za odpravo vsebinskih nepravilnosti sklepa, ki se nanašajo na pravice strank, o katerih se odloča v zapuščinskem postopku. Zato za izpodbijani sklep, ki pritožnika šele napotuje na postopek, v katerem se bo ugotavljalo, ali ima zatrjevana upravičenja glede premoženja zapustnice, ne pride v poštev.
Prvo in drugotožena stranka sta res imeli sklenjeno pogodbo o trgovskem zastopanju, na podlagi katere je drugotožena stranka pooblastila prvotoženo stranko za trgovsko zastopanje, prvotožena pa se je zavezala zastopati drugotoženo stranko pri prodaji artiklov. Vendar v danem primeru ni prišlo do prekoračitve pooblastil drugotožene stranke, saj prvotožena stranka ni zastopala druge tožene stranke pri prodaji artiklov, ampak je sama sestavila ponudbo in prejela kupnino v svojem imenu in na svoj račun.
sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorna tožba – protipravno vznemirjanje - upravičen razlog za vznemirjanje - samopomoč
Za utemeljenost tožbe mora tožeča stranka trditi in dokazati, da je lastnica določene stvari in da tožena stranka v to lastninsko pravico neutemeljeno posega in jo s tem vznemirja.
Toženec tudi v primeru, da bi držale njegove navedbe, da je prvi tožnik z nasutjem posegel tudi na njegovo parcelo, iz tega naslova ne bi bil upravičen, da odstrani nasut material s parcele druge tožnice in tretjega tožnika, ampak bi kvečjemu to lahko storil le na svoji parceli.
Pravni interes za vodenje pravde je procesna predpostavka, ki mora biti podana v vseh fazah pravdnega postopka. Z razvezo pogodbe o preužitku s sodbo okrožnega sodišča je prenehal pravni interes tožnika za izpodbijanje dolžnikovega pravnega dejanja (actio Pauliana), storjenega prav s sklenitvijo omenjene preužitkarske pogodbe.
ZPP v določilih o pravdnih stroških ne ureja posebej primera, ko pride do zavrženja tožbe. Tak primer mora zato sodišče obravnavati po splošnem načelu uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZPP.
SPZ člen 19. ZJC člen 6, 14. ZGO-1 člen 2, 21, 21/1.
motenje posesti – posest parkirišča – stanovalci - skupnost stanovalcev – javno dobro - ugotovitvena odločba občinskega organa – javna pot - javna cesta – postavitev zapornice
Objekt ni sam po sebi grajeno javno dobro, ampak lahko to postane le z ugotovitveno odločbo, ki jo izda pristojni občinski organ.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz pravilnega stališča, da je v konkretni zadevi tožnike (stanovalce) razumeti kot celoto, skupnost, ki trajno izvršuje posest na predmetnem parkirišču.
pravica do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje – upravičenost do povrnitve vloženih sredstev – notarsko overjena izjava – dokazovanje
ZVVJTO-C je omogočil poenostavitev dokazovanja upravičenosti do povrnitve vloženih sredstev in vračilo tudi v primerih, ko potencialni upravičenci ne razpolagajo z dokazili o sklenjenem pravnem poslu.
Izjava o odpovedi ali sprejemu dediščine se ne more preklicati, zahteva pa se lahko razveljavitev izjave, če je bila povzročena s silo, grožnjo ali zvijačo, ali če je bila dana v zmoti.
Pravnoposlovno razpolaganje s pritožničinim premoženjem ne more biti predmet zapuščinskega postopka, zato bo morala pritožnica svojo željo realizirati na drug način.
prekluzija – krivda za opustitev navedb – dejstva v času prvega naroka – drugi narok za glavno obravnavo – nevednost stranke glede obstoja dejstev – skrbnost stranke
V primeru, ko stranka trdi, da v času prvega naroka še ni vedela za dejstva, ki so takrat že obstajala, je pri presoji krivde za opustitev njihove navedbe, treba ugotoviti, ali bi, upoštevajoč vse informacije, s katerimi je stranka razpolagala do prvega naroka za glavno obravnavo, ob izkazani potrebni skrbnosti, lahko vsa pravnorelevantna dejstva pravočasno ugotovila (in navedla).
SPZ člen 9, 27, 28, 43, 44, 44/2, 269. ZZK-1 člen 8.
priposestvovanje lastninske pravice – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobra vera priposestvovalca – dobra vera pridobitelja nepremičnine – izvenknjižno priposestvovanje – lastniška posest – poizvedovalna dolžnost
Kupec nepremičnine se ne more sklicevati na načelo zaupanja v zemljiško knjigo, če je opustil raziskovalno dolžnost glede stanja nepremičnine v naravi. Zlasti ob dejstvu, da se drugo toženec z nakupom nepremičnin ukvarja profesionalno, bi v okviru skrbnosti dobrega gospodarstvenika moral vedeti, da vknjiženo stanje nepremičnin ne odraža vedno resničnega stanja.
Lastninsko pravico na nepremičnini je mogoče priposestvovati tudi izvenknjižno. To pomeni, da opravičljiva zmota priposestvovalca, ki je pogoj za njegovo dobrovernost, ni nujno oprta na usklajeno zemljiškoknjižno stanje, temveč lahko izhaja tudi iz drugih okoliščin.
Zgolj dejstvo, da so bili tožniki s strani lastnikov sosednjih nepremičnin opozorjeni, da je za pridobitev lastninske pravice potreben še vpis v zemljiško knjigo, ne predstavlja zadostnega argumenta, ki bi vplival na dobro vero tožnikov in z gotovostjo dokazal njen neobstoj. Tožniki so se namreč ves čas priposestvovalne dobe zavedali, da v zemljiško knjigo niso vpisani, pa so (opravičeno) zmotno mislili, da to na njihovo upravičenje do posesti ne bo vplivalo.