pritožba - rok za vložitev pritožbe - priporočena poštna pošiljka
Tožnik je pritožbo oddal priporočeno na pošto zadnji dan pritožbenega roka. Četudi je pošta s pošiljko, v kateri je bila pritožba, nepravilno ravnala, kot da gre za navadno pošiljko (za kar se je opravičila), tako da je pritožba na sodišče prispela prepozno, jo je treba šteti za pravočasno. Tožnik jo je namreč pravočasno (priporočeno) oddal na pošto.
ZGD pravice do odpravnine za odpoklicanega člana oziroma predsednika uprave niti ne predvideva niti ne izključuje, zato je morebitna pravica do odpravnine prepuščena volji strank, ki se o tem lahko dogovorita v skladu s pravili iz obligacijskega prava.
Sprememba sistema upravljanja družbe iz dvotirnega v enotirni sistem kot zakonsko predvidena možnost od leta 2006 dalje sodi v sfero delodajalca in kot ekonomsko-poslovni razlog predstavlja podlago za izplačilo odpravnine tožniku zaradi odpoklica.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – delo na višini – deljena odgovornost – odmera višine odškodnine – denarna odškodnina
Tožnik ni bil seznanjen s pravilnim opravljanjem dela, delo pri toženi stranki pa je opravljal tako kot je bilo običajno, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikov soprispevek k škodnemu dogodku ni podan.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – prenehanje obveznosti – splošno pravilo – uporaba določb o dvostranskih pogodbah - poravnava
Tožnica je s prejemom zneska pristala na delno poplačilo odškodnine za nesrečo pri delu, kar pa ne pomeni, da sta pravdni stranki že dokončno določili svoje vzajemne pravice in obveznosti. Sklenjena izvensodna poravnava ne izključuje odškodninskega zahtevka, ki izvira iz posledic, na katere oškodovanec pri sklenitvi poravnave ni mogel misliti in jih predvideti. Tudi če bi se tožnica s poravnavo odrekla pravici zahtevati nadaljnjo odškodnino v zvezi s škodnim dogodkom, je predmet poravnave o odškodnini lahko le odškodnina za škodo, ki je bila znana na dan poravnave.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog utemeljen razlog - obvestilo o nameravani odpovedi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Tožena stranka se je odločila, da ne bo imela več zaposlenega delavca na delovnem mestu, na katerem je delal tožnik, ampak bo njegovo delo razporedila med dijake in študente. S tem se je spremenila organizacija dela. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je posledica te spremembe, je zakonita.
odškodnina za nepremoženjsko škodo – zastrupitev - vzročna zveza - škodljivo dejstvo - škoda – dokazno breme – dokazni standard
Pri zaključku, da tožeča stranka vzročne zveze med škodljivim dejstvom in škodo ni uspela dokazati, sodišče prve stopnje ni uporabilo prestrogega dokaznega standarda in je tudi pravilno uporabilo pravilo o dokaznem bremenu, ki je za ta element neposlovne civilne odškodninske odgovornosti na strani tožeče stranke.
javni uslužbenec -sklep - komisija za pritožbe - sodno varstvo
Javni uslužbenec lahko sodno varstvo uveljavlja v roku 30 dni od vročitve sklepa Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS, četudi ta komisija ne odloči v zakonsko predvidenem 30 dnevnem roku, ampak kasneje.
plačilo regresa za letni dopust - prijava terjatve v stečajnem postopku - zavrženje tožbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku do insolventnega dolžnika je predpogoj za obravnavo tožbe (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Tožnik vtoževane terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko ni prijavil, zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo.
povračilo stroškov v zvezi z delom - dnevnice - stroški prehrane med delom - regres za letni dopust - letni dopust - dokazno breme
Ker je bil tožnik obe leti (2010 in 2011) pri toženi stranki zaposlen več kot šest mesecev, je upravičen do regresov za letni dopust za leti 2010 in 2011 v celoti.
Tožena stranka kot delodajalec prevzemnik solidarno z delodajalcem prenosnikom odgovarja za vse terjatve delavcev, nastale do dneva prenosa ter terjatve, nastale zaradi odpovedi po tretjem odstavku 73. člena ZDR.
vzorčni postopek – denarni zahtevek – količnik za določitev osnovne plače – vrednost količnika
V nobenem izmed splošnih aktov tožene stranke ni določena vrednost količnika za določitev osnovne plače. To pa ne pomeni, da je ta vrednost enaka vrednosti najnižje osnovne plače za I. TR po panožni kolektivni pogodbi. Za izračun plače je potrebno upoštevati vrednost količnika kot je določena v pogodbi o zaposlitvi.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško člen 22. ZPIZ-1 člen 36, 39, 48, 48/4, 187.
starostna pokojnina – doba, dopolnjena v tujini – priznanje pravice – seštevanje dob – odmera
Ker je tožnik pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil že z dobo, dopolnjeno v Sloveniji, in dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, toženec glede izpolnjevanja pogojev utemeljeno ni upošteval še dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini. Pri odmeri pokojnine je toženec utemeljeno upošteval le slovensko dobo in dobo, dopolnjeno na Hrvaškem, ker je krajša od 12 mesecev in se upošteva kot slovenska doba. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu pokojnina odmeri tudi na podlagi dobe, dopolnjene v Bosni in Hercegovini, saj bi se mu ta doba, če ne bi pogojev za upokojitev izpolnjeval že brez njenega upoštevanja, lahko upoštevala le glede pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine.
izvršba na nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – očitna napaka pri poimenovanju stranke – smiselna uporaba ZPP – izdelava izvedenskega mnenja – poziv sodišča na izjavo o cenitvi – upoštevne pripombe na cenitev
V 4. odst. 253. čl. ZPP je določeno, da sodišče vroči strankam pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala, če je to mogoče. V takšnem primeru poziv strankam za eventuelne pripombe na izvedensko mnenje niti ni nujen, saj stranke v vsakem primeru lahko računajo na to, da bodo pripombe podale na naroku. V izvršilnem postopku pa je narok izjema, saj ga sodišče opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. odst. 29. a čl. ZIZ). Zato, da je strankam jasno, do kdaj lahko v izvršilnem postopku podajo pripombe na cenitev nepremičnin, je iz tega razloga potreben ustrezen poziv sodišča z določitvijo roka.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Dejanski prevzem delavcev k drugemu delodajalcu se šteje kot podlaga za priznanje enakih pravic (z upoštevanjem delovne dobe pri obeh delodajalcih za izračun odpravnine), kot če delavec ne bi spremenil zaposlitve.
URS člen 22. ZUP člen 129, 129/4, 225, 225/1, 225/4.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – obveznice
Tožnici je že bila pravnomočno priznana in odmerjena pravica do pokojnine, zato je toženec njeno zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi plače, izplačane v obliki obveznic, utemeljeno zavrgel.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik je opravljal delo signalista na gradbišču, ki je bilo v organizaciji in pod nadzorom drugotožene stranke. Ta stranka je objektivno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel (opravljanje dela v bližini stroja je delo s povečano nevarnostjo), čeprav je bil delovni stroj - bager, ki je tožnika poškodoval, last druge osebe.
invalidnost – zdravstveno stanje – delovna zmožnost
Ker pri tožniku ni zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njegovo zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta, na katero je razporejen, to je proizvodni delavec – varilec II, in je za to delo zmožen brez omejitev, invalidnost ni podana, zato je tožbeni zahtevek na priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja neutemeljen.
pomoč prava nevešči stranki – pomoč prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo – poprava predloga
Sodišče je dolžno stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče predlagateljici moralo hkrati opozarjati tudi na to, da si lahko zagotovita zastopanje po pooblaščencu.
ZASP člen 40, 41, 41/1, 107, 107/1, 107/2. ZTLR člen 22, 22/2.
materialna avtorska pravica – pogodba o avtorski produkciji – izdelava nove stvari – zahtevek na izročitev stvari – prenos materialnih avtorskih pravic
S pogodbami o filmski produkciji je prvi toženec prenesel materialne avtorske pravice na tožečo stranko. S tem pa je za tožečo stranko (producenta) v razmerju do prvega toženca nastal tudi na avtorskem pravu temelječ zahtevek na izročitev stvari, ki je nosilec avtorskega dela (in na kateri je vsebovano avtorsko delo).
prenehanje pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba
V primeru sklepanja pogodbe o zaposlitvi s poslovodnim delavcem ZDR v 72. členu dopušča, da pogodbeni stranki določene pravice uredita drugače, kot to sicer določa ZDR, in sicer tudi v zvezi z prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Pravdni stranki sta se lahko veljavno dogovorili, da imata tako delavec kot delodajalec pravico odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez navedbe razloga, zato takšna odpoved s strani delodajalca ni nezakonita.