odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Dejanski prevzem delavcev k drugemu delodajalcu se šteje kot podlaga za priznanje enakih pravic (z upoštevanjem delovne dobe pri obeh delodajalcih za izračun odpravnine), kot če delavec ne bi spremenil zaposlitve.
Uredba o skupnih osnovah in kriterijih, na podlagi katerih delavcem v državnih organih in funkcionarjem, ki jih imenuje Vlada Republike Slovenije, pripada nadomestilo za ločeno življenje člen 1.
dodatek za ločeno življenje – nadomestilo za ločeno življenje
Do nadomestila za ločeno življenje je delavec upravičen, če zaradi službenih potreb živi ločeno od družine, pri čemer je pod pojem „službene potrebe“ mogoče uvrščati vse razporeditve na podlagi potreb dela pri toženi stranki. Dodelitev službenega stanovanja sicer ni pogoj za upravičenost do nadomestila za ločeno življenje, je pa pogoj bivanje v kraju izven kraja svoje stalne zaposlitve in kraja stalnega prebivališča svoje družine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog utemeljen razlog - obvestilo o nameravani odpovedi - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Tožena stranka se je odločila, da ne bo imela več zaposlenega delavca na delovnem mestu, na katerem je delal tožnik, ampak bo njegovo delo razporedila med dijake in študente. S tem se je spremenila organizacija dela. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je posledica te spremembe, je zakonita.
glavna delitev - pravnomočnost sklepa o glavni delitvi – končna razdelitev – sprememba deleža iz glavne razdelitve – solidarno poplačilo terjatve - načelo pravnomočnosti – poseg v pravnomočno odločbo
Sklep o glavni delitvi z dne 27.6.1997 je postal pravnomočen z odločitvijo Višjega sodišča v Kopru z dne 30.12.1997. Ker je s tem bilo pravnomočno odločeno o deležu posamezne terjatve (razmerje med zneskom razpoložljive razdelitvene mase in skupnim zneskom vseh terjatev tega vrstnega reda, ki jih je treba upoštevati pri razdelitev glede na vsoto vseh terjatev, ki se upoštevajo pri razdelitvi), je sodišče pri odločanju o poznejših in tudi končni razdelitvi na tako ugotovljeni delež ter na pravnomočno ugotovljene podatke iz predhodne delitve vezano.
Delež, ki je bil za poplačilo uporabljen pri glavni razdelitvi, se lahko spremeni le, če po dnevu, po stanju katerega je bil izdelan osnutek glavne razdelitve, nastopijo pravno pomembna dejstva, zaradi katerih je upnik izgubil pravico do poplačila iz razdelitvene mase. Eden od razlogov za spremembo osnove za poplačilo za končno razdelitev pa bi bil tudi, če bi bil stečajni upnik za solidarno terjatev terjatev poplačan od drugih solidarnih dolžnikov.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – prenehanje obveznosti – splošno pravilo – uporaba določb o dvostranskih pogodbah - poravnava
Tožnica je s prejemom zneska pristala na delno poplačilo odškodnine za nesrečo pri delu, kar pa ne pomeni, da sta pravdni stranki že dokončno določili svoje vzajemne pravice in obveznosti. Sklenjena izvensodna poravnava ne izključuje odškodninskega zahtevka, ki izvira iz posledic, na katere oškodovanec pri sklenitvi poravnave ni mogel misliti in jih predvideti. Tudi če bi se tožnica s poravnavo odrekla pravici zahtevati nadaljnjo odškodnino v zvezi s škodnim dogodkom, je predmet poravnave o odškodnini lahko le odškodnina za škodo, ki je bila znana na dan poravnave.
ZGD pravice do odpravnine za odpoklicanega člana oziroma predsednika uprave niti ne predvideva niti ne izključuje, zato je morebitna pravica do odpravnine prepuščena volji strank, ki se o tem lahko dogovorita v skladu s pravili iz obligacijskega prava.
Sprememba sistema upravljanja družbe iz dvotirnega v enotirni sistem kot zakonsko predvidena možnost od leta 2006 dalje sodi v sfero delodajalca in kot ekonomsko-poslovni razlog predstavlja podlago za izplačilo odpravnine tožniku zaradi odpoklica.
Tožena stranka ni dokazala, da tožnica do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, dejansko ni opravljala dela, zato ji je dolžna izplačati vtoževane neizplačane plače.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba
V primeru sklepanja pogodbe o zaposlitvi s poslovodnim delavcem ZDR v 72. členu dopušča, da pogodbeni stranki določene pravice uredita drugače, kot to sicer določa ZDR, in sicer tudi v zvezi z prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Pravdni stranki sta se lahko veljavno dogovorili, da imata tako delavec kot delodajalec pravico odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez navedbe razloga, zato takšna odpoved s strani delodajalca ni nezakonita.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – oblika in vsebina odpovedi – ugotavljanje alkoholiziranosti delavca
Delodajalec mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti odpovedni razlog ter opozoriti delavca na pravno varstvo in njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Zakon druge obličnosti ne predpisuje. Okoliščina, da v odpovedi pogodbe o zaposlitvi v izreku niso vsebovani razlogi za odpoved, zato ne predstavlja nobene kršitve.
Okoliščina, da delodajalec nima opredeljenega postopka in načina ugotavljanja dejstva ali je delavec na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, ne pomeni, da delavcu iz tega razloga ne more prepovedati dela oziroma mu iz tega razloga odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Alkoholiziranost se lahko ugotavlja tudi s pričami.
znamka – uporaba znamke – pravni temelj za uporabo znamke – agentska pogodba
Znamko sme uporabljati vsakdo, če je potrebno z njo označiti namen proizvoda ali storitve, zlasti za dodatek ali nadomestne dele.
Določba 48. člena ZIL-1 in sodba Sodišča ES se nanašata le na vprašanje, ali se sme pod predpostavkami točke c) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 uporabljati znamka kot takšna, če njen uporabnik nima sklenjene licenčne pogodbe ali sicer kakšnega drugega pogodbenega pravnega temelja. Pravica do uporabe znamke se torej nanaša na primer na položaj, v katerem bi nekdo, ki ni imetnik znamke, želel postaviti table, na katerih bi bila znamka. Če se pri tem drži omejitev iz prej navedene določbe, to sme storiti. Takšno upravičenje nastane za upravičenca že na temelju zakona, to je ZIL-1.
Točka c) prvega odstavka 48. člena ZIL-1 in direktiva, ki je bila podlaga za sprejem navedene določbe v ZIL-1 načeloma ne posegata v morebitna obstoječa pogodbena razmerja, kolikor se nanašajo na odstranitev konkretnih obeležij. Prav tako ne posegata v morebitna lastninska razmerja.
Sodišče prve stopnje je sklenilo, da je toženka dolžna tožnici plačati stroške postopka po tem, ko je tožnica tožbo umaknila, ker ji je toženka po prejemu tožbe povrnila neutemeljeno prejeti znesek štipendije. Takšen sklep je zakonit, kljub temu da je toženka stroške postopka plačala še pred njegovo izdajo, saj ob vložitvi zahteve za plačilo stroški še niso bili plačani, toženka pa sodišča o plačilu stroškov pred izdajo sklepa tudi ni seznanila.
ZGD-1 člen 672. ZDR člen 42, 130, 130/1, 130/2, 131, 131/1, 131/2, 131/3, 131/4.
plača – regres za letni dopust – povračilo stroškov - podjetnikova odgovornost za obveznosti
V primeru, če delavec s tožbo najprej uveljavlja tožbeni zahtevek zoper s.p., ki se je kasneje pravno preoblikoval, v času pravdnega postopka pa razširi tožbeni zahtevek tudi na pravnega naslednika, se šteje, da je ravnal v skladu z 672. členom ZGD-1. Ker z zahtevkom zoper pravnega naslednika ni uspel, utemeljeno uveljavlja zahtevek zoper podjetnika.
ZDR člen 184, 184/1. OZ člen 131, 149, 150, 153, 153/3, 179.
nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda
Tožnik je opravljal delo signalista na gradbišču, ki je bilo v organizaciji in pod nadzorom drugotožene stranke. Ta stranka je objektivno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel (opravljanje dela v bližini stroja je delo s povečano nevarnostjo), čeprav je bil delovni stroj - bager, ki je tožnika poškodoval, last druge osebe.
URS člen 22. ZUP člen 129, 129/4, 225, 225/1, 225/4.
nova odmera pokojnine – pokojninska osnova – obveznice
Tožnici je že bila pravnomočno priznana in odmerjena pravica do pokojnine, zato je toženec njeno zahtevo za ponovno odmero pokojnine na podlagi plače, izplačane v obliki obveznic, utemeljeno zavrgel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0074411
ZASP člen 158, 159, 159/4. ZPP člen 318, 318/4.
kršitev avtorske pravice - zamudna sodba - nesklepčnost zahtevka - civilna kazen - sporočanje podatkov
Kršitev avtorske oziroma sorodne pravice ima v civilnopravnem smislu za posledico uveljavljanje zahtevkov, ki temeljijo na neupravičeno pridobljeni koristi na strani uporabnika varovanih del in uveljavljanje civilne kazni ali odškodnine po drugem in tretjem odstavku 168. člena ZASP, ne pa naložitve dajatvene obveznosti sporočanja podatkov.
Odločitev o zavrnitvi zahtevka za bodoče mesečno poročanje je pravilna tudi iz razloga, ker sodišče toženi stranki lahko naloži, da opravi določeno dejanje le takrat, ko je ta obveznost zapadla do konca glavne obravnave. Obveznost mesečnega poročanja v bodoče v času zaključka glavne obravnave še ni zapadla. Preuranjenega tožbenega zahtevka, ki se nanaša na dejansko stanje, ki v času odločanja še ne obstaja, pa sodišče ne sme meritorno obravnavati.
PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070199
ZASP člen 168. ZPP člen 214, 284, 339, 339/2, 339/2-14.
nadomestilo za javno priobčevanje fonogramov – civilna kazen – dopolnitev tožbe – neupoštevanje dopolnitev tožbenega zahtevka – nerazumljiv izrek sodbe
Sodišče prve stopnje je v izreku izpodbijane sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke tako, kot je bil oblikovan v tožbi, neupoštevajoč dopolnitev tožbenega zahtevka kot ga je navedla tožeča stranka v pripravljalni vlogi. Sodišče je v obrazložitvi sodbe pravilno povzelo popravljeni tožbeni zahtevek tožeče stranke, vendar pa v izreku sodbe popravljenega tožbenega zahtevka ni upoštevalo. S tem je storilo absolutno bistveno postopkovno kršitev po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe nerazumljiv, ker nasprotuje razlogom sodbe.
pomoč prava nevešči stranki – pomoč prava neuki stranki – materialno procesno vodstvo – poprava predloga
Sodišče je dolžno stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, ki jih ima po tem zakonu, opozoriti, katera pravdna dejanja lahko opravi. Zmotno je stališče pritožbe, da bi sodišče predlagateljici moralo hkrati opozarjati tudi na to, da si lahko zagotovita zastopanje po pooblaščencu.
ZASP člen 40, 41, 41/1, 107, 107/1, 107/2. ZTLR člen 22, 22/2.
materialna avtorska pravica – pogodba o avtorski produkciji – izdelava nove stvari – zahtevek na izročitev stvari – prenos materialnih avtorskih pravic
S pogodbami o filmski produkciji je prvi toženec prenesel materialne avtorske pravice na tožečo stranko. S tem pa je za tožečo stranko (producenta) v razmerju do prvega toženca nastal tudi na avtorskem pravu temelječ zahtevek na izročitev stvari, ki je nosilec avtorskega dela (in na kateri je vsebovano avtorsko delo).
plačilo regresa za letni dopust - prijava terjatve v stečajnem postopku - zavrženje tožbe – predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Pravočasna prijava terjatve v stečajnem postopku do insolventnega dolžnika je predpogoj za obravnavo tožbe (drugi odstavek 59. člena ZFPPIPP). Tožnik vtoževane terjatve v stečajnem postopku nad toženo stranko ni prijavil, zato je sodišče prve stopnje njegovo tožbo pravilno zavrglo.