izvršba na nepremičnine – ugotovitev vrednosti nepremičnine – očitna napaka pri poimenovanju stranke – smiselna uporaba ZPP – izdelava izvedenskega mnenja – poziv sodišča na izjavo o cenitvi – upoštevne pripombe na cenitev
V 4. odst. 253. čl. ZPP je določeno, da sodišče vroči strankam pisni izvid in mnenje pred narokom, na katerem se bosta obravnavala, če je to mogoče. V takšnem primeru poziv strankam za eventuelne pripombe na izvedensko mnenje niti ni nujen, saj stranke v vsakem primeru lahko računajo na to, da bodo pripombe podale na naroku. V izvršilnem postopku pa je narok izjema, saj ga sodišče opravi le, kadar zakon tako določa ali kadar je po njegovem mnenju to smotrno (1. odst. 29. a čl. ZIZ). Zato, da je strankam jasno, do kdaj lahko v izvršilnem postopku podajo pripombe na cenitev nepremičnin, je iz tega razloga potreben ustrezen poziv sodišča z določitvijo roka.
V primeru delne zavrnitve zahtevka in delne ugoditve zahtevka je potrebno določno opisati, v katerem delu je sodišče tožbenemu zahtevku ugodilo in enako določno tudi, v katerem delu ga je zavrnilo.
Podaje pripomb oziroma mnenja na Osnutek Opomnika za delo policije, predložitev pisne obrazložitve razlogov, zakaj je prišlo do pečatenja omar in predalnikov s policijskimi pečati/trakovi in opozorilnimi znaki na tožničinem delovnem mestu, kdo je pečatenje odredil in na kakšni podlagi se je opravljalo ter posredovanje in omogočanje pogleda v vso dokumentacijo v zvezi s tem, ter predložitve pisne obrazložitve razlogov za odstranitev z dela vodje delovne skupine in ponovno vključitev v to skupino, ni mogoče zahtevati s tožbo v individualnem delovnem sporu, ker takšnega spora ZDSS-1 ne predvideva niti v 5. členu, ki se nanaša na stvarno pristojnost delovnih sodišč niti v 7. členu, ki se nanaša na stvarno pristojnost socialnega sodišča. Tožba s takšnim tožbenim zahtevkom se zavrže.
odškodninska odgovornost delodajalca – nesreča pri delu – odmera višine odškodnine za nepremoženjsko škodo - padec težke kovinske omare na delavca – huda telesna poškodba
Pri prisoji odškodnine je treba upoštevati že izplačano odškodnino za nematerialno škodo, ki jo je za toženo stranko izplačala zavarovalnica, pri kateri je tožena stranka imela zavarovano odškodninsko odgovornost. Stališče pritožbe, da bi sodišče moralo revalorizirati že plačano odškodnino, ki jo je zavarovalnica tožniku izplačala po vložitvi tožbe, je zmotno. Tožnik je namreč v tožbi zahteval plačilo odškodnine za nematerialno škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne, ko je tožena stranka odgovorila na poslan predpravdni odškodninski zahtevek. Tožena stranka je v zamudi od dne, ko je tožnik pisno zahteval naj izpolni obveznosti oziroma od dne, kot zahteva tožnik (299. člen OZ). Zavarovalnica, pri kateri je imela tožena stranka zavarovano odgovornost, za predmetno nesrečo pa je tožniku iz naslova odškodninske odgovornosti izplačala odškodnino iz zavarovalne police po vložitvi tožbe.
nadomestilo za čas čakanja – nadomestilo za invalidnost
Tožnik je invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do dela na drugem delovnem mestu od 31. 12. 2002 dalje, vendar ni pridobil pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev, zato te pravice na podlagi zahteve z dne 19. 7. 2011 ne more uveljaviti. Ob izpolnjenih pogojih in ustrezni zahtevi bi lahko uveljavil kvečjemu eno od pravic po ZPIZ-1 (nadomestilo za invalidnost), ki pravice do nadomestila plače za čas čakanja ne pozna več.
Dogovor med tožnikom in toženo stranko, da bo tožnik še 10 let po končani specializaciji ostal pri delodajalcu oziroma v zdravstvenem sistemu na določenem območju, v kolikor pa bo prej zaključil delovno razmerje, pa bo moral povrniti sorazmerni del stroškov izobraževanja, ni ničen, saj ni v nasprotju z URS, prisilnimi predpisi ali moralnimi načeli.
odpravnina - delovnopravna kontinuiteta - stari ZDR - prevzem delavcev
Dejanski prevzem delavcev k drugemu delodajalcu se šteje kot podlaga za priznanje enakih pravic (z upoštevanjem delovne dobe pri obeh delodajalcih za izračun odpravnine), kot če delavec ne bi spremenil zaposlitve.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSK0005501
ZKP člen 159, 241, 355, 355/2, 371, 371/1-3, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372. KZ-1 člen 113, 113/1, 175, 175/1, 175/2.
pravica do uporabe svojega jezika – soočenje prič – nezakoniti dokazi – dokazi, pridobljeni z izvajanjem prikritih preiskovalnih ukrepov – začasen odlog odvzema prostosti – izrek nasprotuje samemu sebi in razlogom sodbe – razlogi o odločilnih dejstvih – zloraba prostitucije – sodelovanje pri prostituciji druge osebe zaradi izkoriščanja – celovita presoja izvedenih dokazov – pomoč h kaznivemu dejanju – kazenska sankcija – odvzem premoženjske koristi – pritožba, podana v škodo obtoženca – trgovina z ljudmi – razpolaganje z ljudmi
Pritožniki nimajo prav, da se pri zakonskem znaku „zaradi izkoriščanja“ zahteva, da bi morala obtoženca oškodovankam, ki so se prostituirale „pobrati večino zaslužka“ oziroma da bi moralo iti za nesorazmerno plačilo ali čezmerno prikrajšanje oškodovank. Pritožniki zmotno razumejo sodbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije I Ips 259/2007, ko trdijo, da je Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da gre za zakonski znak izkoriščanja le tedaj, ko osebe, ki se prostituirajo, izročajo tistemu, ki pri tem sodeluje več kot polovico zaslužka oziroma večino zaslužka. Zagovornik obtoženega N.K., odvetnik B.P. pravilno sklepa, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz sodbe Vrhovnega sodišča RS opr. št. I Ips 378/2005, vendar nima prav, da je Vrhovno sodišče stališče iz te sodbe v kasnejših odločbah spremenilo. Pritožbeno sodišče tako pritrjuje izhodiščnemu stališču sodišča prve stopnje, da zakonski znak „izkoriščanje“ pomeni, da imata obtoženca korist od prostituiranja in prejemata denar. Kot je ugotovilo sodišče prve stopnje je šlo za kontinuirano izvrševanje in za utečen posel. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta obtoženca sodelovala pri prostituciji oškodovank na način, da sta ustvarjala zaslužek, torej sta od sodelovanja pri prostituciji oškodovank imela koristi, saj se jima očita, da sta v dokaj kratkem kontinuiranem časovnem obdobju s tem zaslužila 82.350,00 EUR. Iz opisa obravnavanega kaznivega dejanja kot tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je opisano sodelovanje obtožencev pri prostituciji, ko so jima morale oškodovanke izročati polovico zaslužka, predstavljalo njuno dejavnost, šlo je za donosen posel iz katerega sta ustvarjala zaslužek (beseda „zaslužek“ po Slovarju slovenskega knjižnega jezika med drugim pomeni „pridobivanje denarja z opravljanjem kakega dela, službe“, beseda „zaslužiti“ pa po Slovarju slovenskega jezika pogovorno pomeni „imeti stalen vir dohodkov“). Pri razlagi pojma izkoriščanja je potrebno izhajati tudi iz pomena te besede po Slovarju slovenskega knjižnega jezika. Tako beseda „izkoriščati“ med drugim pomeni „delati, da kaj prinaša ugodnosti, izkoristiti ugodne priložnosti oziroma kaj v gospodarske namene“. Gospodarski namen nekega delovanja oziroma dejavnosti pa je vedno v tem, da prinaša dobiček oziroma kot že prej navedeno donosen posel oz. zaslužek. In prav za to gre v obravnavani zadevi, to izhaja iz opisa obravnavanega kaznivega dejanja, ta dejstva je sodišče prve stopnje tudi zanesljivo ugotovilo, o tem ima izpodbijana sodba prepričljive razloge. Osebni prispevek obtožencev pri tej dejavnosti: da sta dala na razpolago prostor, kjer se je izvajala prostitucija, tja pošiljala stranke ter njuno drugačno sodelovanje pri tem ne izključuje sodelovanja zaradi izkoriščanja in ne pomeni, kot trdi zagovornik obtoženega R.P., odvetnik B.G., „tržno in korektno dogovorjen način obračunavanja storitev in sredstev, ki naj bi dekletom omogočila, da lahko izvajajo prostitucijo“. V obravnavanem primeru (tako iz opisa kaznivega dejanja kot tudi iz obrazložitve izpodbijane sodbe) izhaja, da sta obtožena K. s sodelovanjem pri prostituciji oškodovank zahtevala za „njun prispevek pri sodelovanju“ polovico zaslužka, kar je, glede na dejstvo, ki ga je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi, da je bil posel dobro utečen in jima sploh ni bilo potrebno skrbeti, da bo zaslužek pridobljen jasno, da je šlo za sodelovanje pri prostituciji zaradi izkoriščanja. Sodelovanje pri prostituciji oškodovank iz kakega drugega razloga je povsem izključeno.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-1, 111/1-2. KZ-1 člen 209, 209/1, 235. ZVOP-1 člen 77, 77/5.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – video nadzor
Za ugotovitev elementov očitane kršitve delovne obveznosti iz 1. alinee 1. odst. 111. čl. ZDR v navedeni zakonski določbi ni predpisan pogoj, da bi bil zoper storilca uveden kazenski postopek ali celo, da bi morala biti njegova kazenska odgovornost ugotovljena s pravnomočno sodbo. Zadošča ocena delodajalca o tem, ali ima kršitev vse znake kaznivega dejanja, ni pa potrebna niti uvedba kazenskega postopka in še manj izrek pravnomočne kazenske sodbe.
Video-nadzor znotraj delovnih prostorov se lahko izvaja le pod pogoji, ki jih določa 77. člen ZVOP-1. Uprava tožene stranke je uvedbo video-nadzora v prostorih tožene stranke v tem sporu ustrezno utemeljila (varnost kopalcev in zaposlenih, reševanja odškodninskih zahtevkov zaradi poškodb kopalcev, iskanja izgubljenih predmetov ter kontrole čistoče), zato ni bil nezakonit.
Tožena stranka ni dokazala, da tožnica do izteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, dejansko ni opravljala dela, zato ji je dolžna izplačati vtoževane neizplačane plače.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi – poslovodna oseba
V primeru sklepanja pogodbe o zaposlitvi s poslovodnim delavcem ZDR v 72. členu dopušča, da pogodbeni stranki določene pravice uredita drugače, kot to sicer določa ZDR, in sicer tudi v zvezi z prenehanjem pogodbe o zaposlitvi. Pravdni stranki sta se lahko veljavno dogovorili, da imata tako delavec kot delodajalec pravico odpovedati pogodbo o zaposlitvi brez navedbe razloga, zato takšna odpoved s strani delodajalca ni nezakonita.
V hišnem ali izpostavljenem predalčniku oziroma na vratih stanovanja oziroma poslovnega prostora (oziroma pri pravnih osebah – glede na vročanje na naslovu, ki je vpisan v register – na skupnih vhodnih vratih objekta z več stanovanji oziroma poslovnimi prostori, če pravna oseba v objektu nima lastnega stanovanja oziroma poslovnega prostora) se pusti obvestilo, v katerem mora biti navedeno, kje je pisanje, in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti. Ureditev je zato do subjektov vpisa v sodni ali drug register precej stroga, vendar pa tudi po oceni pritožbenega sodišča ne do te skrajne mere, ki jo zagovarja obravnavana pritožba. Omenjenega obvestila vročevalec ne more na primer kar pustiti na tleh zgradbe ali ga po svoji lastni presoji pribiti kjerkoli na notranji ali zunanji strani zgradbe. To velja tudi za pribitje (nataknitev oziroma zataknitev) obvestila na oglasno desko.
pritožba - rok za vložitev pritožbe - priporočena poštna pošiljka
Tožnik je pritožbo oddal priporočeno na pošto zadnji dan pritožbenega roka. Četudi je pošta s pošiljko, v kateri je bila pritožba, nepravilno ravnala, kot da gre za navadno pošiljko (za kar se je opravičila), tako da je pritožba na sodišče prispela prepozno, jo je treba šteti za pravočasno. Tožnik jo je namreč pravočasno (priporočeno) oddal na pošto.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – oblika in vsebina odpovedi – ugotavljanje alkoholiziranosti delavca
Delodajalec mora v odpovedi pogodbe o zaposlitvi pisno obrazložiti odpovedni razlog ter opozoriti delavca na pravno varstvo in njegove pravice iz naslova zavarovanja za primer brezposelnosti. Zakon druge obličnosti ne predpisuje. Okoliščina, da v odpovedi pogodbe o zaposlitvi v izreku niso vsebovani razlogi za odpoved, zato ne predstavlja nobene kršitve.
Okoliščina, da delodajalec nima opredeljenega postopka in načina ugotavljanja dejstva ali je delavec na delovnem mestu pod vplivom alkohola, drog ali drugih prepovedanih substanc, ne pomeni, da delavcu iz tega razloga ne more prepovedati dela oziroma mu iz tega razloga odpovedati pogodbe o zaposlitvi. Alkoholiziranost se lahko ugotavlja tudi s pričami.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075703
ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 190, 190/2. OZ člen 419, 419/1.
sprememba upnika – izvršba na podlagi verodostojne listine – cesijska pogodba – obličnost – prehod terjatve – vstop v pravdo
Spremembe upnika na podlagi cesijske pogodbe, s katero je nova upnica izkazovala prehod terjatve, ki pa ne izpolnjuje zahtevane obličnosti in s tem formalnih pogojev za prenos terjatve po določbah ZIZ, ni mogoče dopustiti.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067941
OZ člen 82, 190. ZOR člen 99. ZPP člen 7, 212.
pogodba o upravljanju – soseska kot funkcionalna celota – upravnik – kondikcija – kondikcijski zahtevek – verzija – verzijski zahtevek – ključ delitve stroškov
Tožeča stranka ni dokazala, da bi družba I., d. d. pogodbo o upravljanju sklenila tudi kot takratni solastnik. Pogodbo o upravljanju je družba I. d. d. sklepala zgolj za račun kupcev, na podlagi njihovih pooblastil in izjav.
Ključ delitve stroškov mora biti razumen, konkreten in preverljiv, saj je le na ta način mogoče kondikcijskemu ali verzijskemu zahtevku ugoditi po višini, v nasprotnem primeru pa je odločitev po višini arbitrarna in nepreverljiva.
umik pritožbe – ustavitev postopka – domneva umika pritožbe – neprihod stranke na narok – sodba na podlagi stanja spisa – diskrecija sodišča
Ustavitev postopka bi lahko preprečilo sodišče samo, če bi ocenilo, da so podani pogoji za izdajo sodbe na podlagi stanja spisa, tj., prvič, da je že bil opravljen narok, na katerem so se izvajali dokazi, in drugič, da je dejansko stanje že dovolj razčiščeno. Sodišče prve stopnje je ocenilo, da pogoji niso podani in da take sodbe ne bo izdalo. Zoper odločitev sodišča, da takšne sodbe ne izda, ni pritožbe, kar pomeni, da je na tak način sodišču prve stopnje omogočena diskrecija o tem, ali tako sodbo izda ali ne.
solastnina – etažna lastnina – lastništvo posameznega dela stavbe – vpis v zemljiško knjigo
Tožnik bo izposloval vpis lastninske pravice na posameznem delu stavbe, torej na svojem stanovanju, šele, ko bodo posamezni deli stavbe (v etažni lastnini), vpisani v zemljiški knjigi oziroma, ko bo pri spornih nepremičninah urejena etažna lastnina.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL0070190
ZPP člen 458, 458/1. OZ člen 46.
spor majhne vrednosti - dovoljeno pritožbeni razlogi - izpodbijanje dokazne ocene - bistvena zmota
Pritožnica meni, da dejstvo, da se tožeča stranka na programu ni dodatno izobraževala, ni odločilno, temveč je bistveno, da sporni program že ob predstavitvi s strani sistemske inženirke tožene stranke, ko so že bili vneseni vsi podatki tožeče stranke, ni deloval tako kot bi moral. S tem posredno, s sklicevanjem na procesne kršitve, izraža tudi nezadovoljstvo z dokazno oceno sodišča prve stopnje. S slednjim pa v sporu majhne vrednosti ne more uspeti.
predlog za začasno odredbo – izvajanje dokazov – verjetnost obstoja terjatve – izbrisna tožba – dokazni standard – razpravno načelo – vročanje
Ko odloča o predlogu za izdajo začasne odredbe, sodišče upošteva do trenutka odločanja v spis vložene dokaze, trditve strank o dejstvih in kakšne dokaze sta predlagali za njihovo dokazovanje ter z logičnim sklepanjem oceni, trditve katere od strank so verjetnejše. Dokaze pa v postopku za izdajo začasne odredbe sodišče izvaja le, ko glede na okoliščine konkretnega primera ne more presoditi trditve katere od strank so verjetnejše.
ZD člen 61, 66, 67, 72, 76. ZOR člen 103, 103/1. OZ člen 86, 86/1. ZN člen 43, 44, 46, 47, 87.
neveljavnost oporoke – rok za uveljavljanje neveljavnosti oporoke – oblika neveljavnosti – nična oporoka – izpodbojna oporoka – ugotovitveni zahtevek
Ko ima poslednja izjava volje tako težke napake v obliki, da je na prvi pogled jasno, da ne gre za oporoko (npr. ustna oporoka brez prič), je oporoka nična. Sicer je oporoka, katere videz ustreza eni od zakonsko določenih oblik, le da je obličnost vendarle kršena, izpodbojna.
Ker je bila zapustnica slepa, bi v poštev prišla le sodna oporoka oziroma oporoka, sklenjena pred notarjem. To pomeni, da bi morala biti oporoka v obliki notarskega zapisa oziroma da bi morala biti v njem povzeta. Sporna listina, ki naj bi bila oporoka, pa je bila le prejeta v hrambo pri notarju. Zato gre za neobstoječo (oziroma nično) oporoko in je utemeljen ugotovitveni (in ne oblikovalni) zahtevek.