Tožba na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj je oblikovalna in ne ugotovitvena.
Pojem dolžnikovega pravnega dejanja, ki se lahko izpodbija s paulijansko tožbo, je širši od pojma pravnega posla. Gre namreč vsako dolžnikovo ravnanje, iz katerega izvirajo pravne posledice in zaradi katerega se zmanjša njegovo premoženje. Upnik zato lahko izpodbija katerokoli takšno pravno dejanje, bodisi zavezovalni posel bodisi razpolagalni posel.
V zvezi z identifikacijo nepremičnin je treba v primeru, ko ni popolne identitete med oznako v listini, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo, in oznako v zemljiški knjigi, preveriti, ali je nepremičnina, ki je v listini označena s starim identifikacijskim znakom, tista, na katero se predlaga vpis in je v ZK označena z novim identifikacijskim znakom. Če ni dvoma o identiteti nepremičnine, se vpis v zemljiško knjigo lahko izvede.
IZVRŠILNO PRAVO – PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061051
ZIZ člen 53, 53/2, 61, 61/1, 61/2. ZM člen 3. ZPP člen 227.
neobrazložen ugovor – menica – podpis na menici – nečitljiv podpis – ničnost menice
Zatrjevanje, da je menica nična, ker je podpis zgolj parafa, ni pa zapisan v celoti kot ime in priimek zakonitega zastopnika oziroma drugodolžnika, ne pomeni pravnorelevantnih trditev.
Menica, ki je opremljena s podpisi meničnih zavezancev, ni nična.
vrnitev v prejšnje stanje – očitno neupravičen razlog – opustitev razpisa naroka – nenadna bolezen – trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je podala vsa pravno relevantna dejstva za utemeljitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje, predlogu je priložila tudi dokaz, javno listino, s katero izkazuje svojo upravičeno odsotnost z naroka, ponudila pa je tudi drug dokaz, in sicer postavitev izvedenca medicinske stroke, ki bi preveril resničnost njenih navedb. Iz samih navedb predlagateljice tako ne izhaja, da dejstev, zaradi katerih je nastala zamuda, ni mogoče subsumirati pod pravni standard „opravičeni razlogi“ niti ni moč zaključiti, da iz dokazov, ki jih predlaga in ponudi tožeča stranka izhaja, da zatrjevana dejstva niso razvidna.
Pogoji za zaznambo spora so v določbi 79. člena ZZK-1 jasno zapisani, med njimi je tudi pogoj, da je tožba vložena proti imetniku vknjižene lastninske pravic.
dedovanje – dodatno najdeno premoženje – premoženjske pravice – agrarne skupnosti – članstvo v agrarni skupnosti
Ker gre v konkretni zadevi pri dodatno najdenem premoženju za premoženjske pravice, ki so bile ob ponovni vzpostavitvi agrarne skupnosti vrnjene prejšnjim članom, med drugim tudi zapustniku, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati, ali je kateri izmed dedičev član agrarne skupnosti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0061154
OZ člen 56, 56/1, 56/2, 56/3, 488, 488/1. ZPP člen 8.
prodajna pogodba – odgovornost za pravne napake – inšpekcijski postopek – pravno stanje nepremičnine – obličnost privolitve k nakupu obremenjene nepremičnine – trditveno in dokazno breme – dokazna ocena – dokazni standard
Ob domnevi, da sta se pogodbeni stranki dogovorili za izročitev stvari v običajnem pravnem stanju, odsotnost zapisa (o privolitvi kupca, da bi vzel obremenjeno stvar) v pogodbi pomeni, da bo prodajalec v primeru kupčevega uveljavljanja pravne napake težje dokazal obstoj njegove privolitve. Dokazno breme glede navedenega dejstva je namreč na prodajalcu (tožencu).
Prepričljivost dokazne ocene je mogoče presojati šele potem, ko je ta izvedena v skladu z metodološkim napotkom iz 8. člena ZPP.
OBLIGACIJSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0061167
ZD člen 131, 145, 145/2. OZ člen 131, 729, 733, 733/2.
odškodninska odgovornost – razpolaganje z dediščino sodediča brez soglasja – hramba avtomobila – protipravnost ravnanja
Ker je tožnik na zapuščinski obravnavi oporekal veljavnosti oporoke (napoten je bil na pravdo zaradi neveljavnosti oporoke) in izročitve avtomobila ni zahteval („tiho“ je pristal, da ima toženka avtomobil v posesti), ni mogoče šteti, da „ji je bil avtomobil dan v hrambo“.
Protipravno je le tako ravnanje, katerega predvidljiva (čeprav ne nujno najbolj verjetna) posledica je nastanek škode.
vznemirjanje lastninske pravice – negatorna tožba – zaščita pred vznemirjanjem – vodovodna napeljava – raziskovalna dolžnost – stvarna služnost – dobra vera – domneva dobre vere – dokazno breme – predhodno vprašanje
Negatorna tožba ni utemeljena, če ima vznemirjanje podlago v obstoječi stvarni pravici (vodni služnosti), zato je moralo najprej ugotoviti ali imata toženi stranki pravico, na katero se sklicujeta. Sodišče je odločalo o tem kot o predhodnem vprašanju.
Iz ustaljene sodne prakse izhaja, da je trditveno in dokazno breme na tistem, ki zatrjuje, da nekdo ni bil v dobri veri, v konkretnem primeru torej na strani toženih strank. Dobra vera se namreč domneva in mora nasprotna stranka dokazati dejanske okoliščine, ki nasprotujejo uporabi drugega odstavka 44. člena SPZ.
Tožnik je upravičen do posestnega varstva ne glede na to, da mu je toženec z zamenjavo ključavnic poskušal preprečevati posest sporne nepremičnine. Bistveno je, da je tožnik tudi po prvi zamenjavi ključavnice nepremičnino še vedno uporabljal ter jo imel v izključni posesti. V sporu zaradi motenja posesti namreč ni odločilna mirna posest, temveč posest, ki jo je tožnik vsakokrat uspel ohraniti z dovoljeno samopomočjo, torej z blokado zamenjane ključavnice ter uporabo sporne nepremičnine, v katero je tožnik po blokadi ključavnice vstopal preko balkonskih vrat oziroma okna.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka – predlog za oprostitev plačila sodnih taks – neskrbnost odvetnika
Krivda odvetnika je neposredno izenačena s krivdo stranke, zaradi česar mora slednja trpeti posledice zamude, četudi je ni zakrivila sama, temveč njen odvetnik.
STANOVANJSKO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0067941
OZ člen 82, 190. ZOR člen 99. ZPP člen 7, 212.
pogodba o upravljanju – soseska kot funkcionalna celota – upravnik – kondikcija – kondikcijski zahtevek – verzija – verzijski zahtevek – ključ delitve stroškov
Tožeča stranka ni dokazala, da bi družba I., d. d. pogodbo o upravljanju sklenila tudi kot takratni solastnik. Pogodbo o upravljanju je družba I. d. d. sklepala zgolj za račun kupcev, na podlagi njihovih pooblastil in izjav.
Ključ delitve stroškov mora biti razumen, konkreten in preverljiv, saj je le na ta način mogoče kondikcijskemu ali verzijskemu zahtevku ugoditi po višini, v nasprotnem primeru pa je odločitev po višini arbitrarna in nepreverljiva.
izvršilni naslov – spor o motenju posesti – posestni spor – petitorni spor – začasna odredba – začasna ovira v postopku izvršbe – potreba po posestnem varstvu
Izdana začasna odredba ne pomeni odpada podlage za vodenje izvršbe na podlagi sklepa sodišča iz posestnega spora, saj to ni nobeden od ugovornih razlogov, temveč gre zgolj za začasno oviro v postopku izvršbe. Na izdano začasno odredbo bi se dolžnica lahko uspešno sklicevala le v primeru izterjave izrečene denarne kazni za neizpolnitev obveznosti iz sklepa o izvršbi.
STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – LASTNINJENJE
VSL0067950
ZTLR člen 29, 72. ZLPPO člen 6. ZLNDL člen 1. ZPP člen 163, 163/1, 163/2.
lastninska pravica – pravica uporabe – družbena lastnina – priposestvovanje – priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini
Tožnica, ki v postopku lastninskega preoblikovanja predmetnih nepremičnin ni imela v otvoritveni bilanci, v postopku njenega lastninskega preoblikovanja predmetnih nepremičnin ni mogla pridobiti v svojo last. Z zaključkom lastninskega preoblikovanja podjetij spor o obsegu družbenega premoženja in morebitno "naknadno" lastninjenje tega premoženja ni več mogoče.
Priposestvovanje se nanaša na lastninsko pravico, in ne pravico uporabe oziroma imetništvo pravice uporabe, zato bi tožnica sporne nepremičnine lahko priposestvovala le od pretvorbe pravice uporabe navedenih nepremičnin v lastninsko pravico.
ZTLR priposestvovanja stvari v družbeni lastnini ni dopuščal.
Čeprav je bilo na dan sestave oporoke obstoječe fizično stanje oporočiteljice slabo in neozdravljivo, njeno psihično stanje ni bilo tako prizadeto, da ne bi razumela pomena svojega ravnanja oziroma ne bi bila sposobna za razsojanje.
Materialno pravo (prvi odstavek 61. člena ZD) narekuje postavitev oblikovalnega zahtevka, to je zahtevka za razveljavitev oporoke.
vrnitev v prejšnje stanje – vročanje – nepravilno vročanje vabila – pritožbeni razlog – izostanek tožnika z naroka – upokojitev odvetnika – obstoj pooblastila
Sodišče prve stopnje bi v skladu s tretjim odstavkom 282. člena ZPP lahko štelo, da je tožnik umaknil tožbo le, če na poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo ne bi prišla nobena stranka. Neudeležba (zgolj) tožeče stranke na naroku pa ne pomeni, da sodišče naroka ne more opraviti ter ob upoštevanju pravil o trditvenem in dokaznem bremenu odločiti o zahtevku.
Upokojitev odvetnika oziroma prenehanje statusa odvetnika v času pravdnega postopka samo po sebi še ne pomeni hkrati tudi prenehanja pooblastila.
Napak, ki jih je zagrešilo sodišče (nepravilno vročanje vabila na narok), se ne more uveljavljati kot razlog za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je to lahko pritožbeni razlog.
Toženi stranki ni mogoče očitati, da bi pri izpolnjevanju svojih pogodbenih obveznosti ravnala v nasprotju s skrbnostjo, ki se (je) od nje zahteva(la), saj je uporabnike spletne banke, tudi tožnika, preden je prišlo do obravnavanega primera, večkrat opozorila in seznanila z možnostjo dodatnega varnostnega gesla, ki je nudilo dodatno zavarovanje sredstev na računih v primeru zlorabe identifikacijskih elementov. Z njim je tožena stranka omogočala dodatno zaščito, ki (bi) ob uporabi minimalizira(la) možnost zlorabe, do kakršne je prišlo v tožnikovem primeru.
Druga toženka je upravičena samo do polovice do trenutka ustavitve postopka nastalih odvetniških stroškov glede na to, da oba toženca zastopa ista odvetnica.
Tožeča stranka ni uspela dokazati, da je za sklenitev pogodbe o upravljanju dalo soglasje toliko solastnikov, da bi njihovi deleži sestavljali več kot polovico vrednosti nepremičnine. Ni namreč mogoče šteti, da je tožeča stranka pogodbo o upravljanju sklenila tudi v lastnem imenu.
Ključ delitve stroškov mora biti razumen, konkreten in preverljiv, saj je le na ta način mogoče kondikcijskemu ali verzijskemu zahtevku ugoditi po višini, v nasprotnem primeru pa je odločitev po višini arbitrarna in nepreverljiva.
IZVRŠILNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0075703
ZIZ člen 24, 24/3. ZPP člen 190, 190/2. OZ člen 419, 419/1.
sprememba upnika – izvršba na podlagi verodostojne listine – cesijska pogodba – obličnost – prehod terjatve – vstop v pravdo
Spremembe upnika na podlagi cesijske pogodbe, s katero je nova upnica izkazovala prehod terjatve, ki pa ne izpolnjuje zahtevane obličnosti in s tem formalnih pogojev za prenos terjatve po določbah ZIZ, ni mogoče dopustiti.