regulacijska začasna odredba – nenadomestljiva škoda – motenje posesti
V primerih, ko je vsebina začasne odredbe enaka tožbenemu zahtevku, je izdaja ureditvene začasne odredbe mogoča le v nujnih in izjemoma upravičenih primerih, z restriktivnim tolmačenjem pojma "nenadomestljiva škoda" in ob tehtanju položaja obeh strank.
plačilo za delo – obveznost plačila – dokazna ocena – neupravičena pridobitev – neupravičena obogatitev iz naslova preveč izplačanih plač
Toženec (predsednik sindikata) ni imel pravne podlage za to, da je za nazaj odredil poračun plač na ta način, da je prejšnji bruto pomenil novi neto, zaradi česar je sodišče tožencu naložilo, da tožeči stranki (sindikatu) zaradi neupravičene pridobitve plača določeni znesek.
Na podlagi ugotovitve, da je bila površina pred kavarno spolzka in poledenela ter da ni bila postavljena opozorilna tabla, je sodišče pravilno zaključilo, da zavarovanec toženke ni ravnal z dolžno skrbnostjo, zaradi česar je podana njegova krivdna odškodninska odgovornost.
pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča - sklenitev prodajne pogodbe - odobritev pravnega posla s strani upravne enote - zastaralni rok za vložitev tožbe na izstavitev zemljiškoknjižne listine
V prvem odstavku 22. člena ZKZ se predvideni 60-dnevni rok nanaša na vložitev vloge za odobritev pravnega posla na upravni enoti, medtem ko za uveljavljanje zahtevka na izstavitev zemljiškoknjižne listine veljajo »zgolj« z OZ predvideni zastaralni roki.
Pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča je sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani upravne enote.
nujna pot – načelo sorazmernosti – stroški postopka
Če bi določitev nujne poti onemogočala izvrševanje lastninske pravice nasprotnega udeleženca ali če bi v njegovo pravico znatno (to je nesorazmerno) posegala, potem načelo sorazmernosti terja, da se nujna pot ne ustanovi. Pri vprašanju, kdaj gre za nesorazmerno poseganje v pravico nasprotnega udeleženca, je odločilnega pomena tudi sam položaj gospodujoče nepremičnine ter možnost njene drugačne povezave z javno cesto.
stroški – stroški in nagrada sodnega izvedenca – pravica do nagrade – mnenje izvedenca – oprava naloge – substanciranje pritožbenih navedb – pripombe na izdelano izvedensko mnenje
Izvedencu pripada pravica do nagrade tedaj, ko je s strani sodišča postavljena naloga opravljena.
Pritožbenih očitkov ni mogoče utemeljevati s sklicevanjem na navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje. V pritožbi je potrebno vselej substancirano navesti argumente, ki naj bi jo utemeljevali.
Vsebinske pripombe na izdelano izvedensko mnenje v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu niso pravno upoštevne. Tožnikovo nestrinjanje z izdelanim izvedenskim mnenjem ne odreka izvedencu pravice do plačila za opravljeno delo.
oprostitev plačila sodnih taks – nepremično premoženje – stroški predlagatelja – zdravljenje v tujini
Pri odločanju o predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je mogoče upoštevati tudi specifične večje stroške predlagatelja (in njegove družine) npr. zaradi zdravljenja v tujini, vendar le, če je to nujno, ker v Sloveniji ni na voljo ustreznega zdravljenja.
Med premoženje predlagatelja sodi tudi nepremično premoženje, saj ima tržno vrednost.
Če je zahtevek nedoločen, potem ni sposoben za obravnavo. Sodišče mora ravnati po 108. členu ZPP in ne sme presojati, ali bi bil zahtevek v vsakem primeru neutemeljen.
Obveznost mesečnega poročanja o uporabi fonogramov še ni zapadla, zato je sodišče toženi strani ne sme naložiti.
Na (predhodno) vprašanje, ali je bila tožnica lastnica stanovanja (tudi) v času, na katerega se nanašajo vtoževani računi, bo moralo sodišče prve stopnje odgovarjati samo.
Sodišče izda začasno odredbo v postopku v zakonskih sporih na predlog stranke ali po uradni dolžnosti v zvezi z izvrševanjem stikov, če je začasna odredba nujno potrebna, da bo zagotovljena največja otrokova korist.
ZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 59, 81, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 151, 151/2, 151/3, 151/4. OZ člen 198.
dokazno breme - male pravice - obvezno kolektivno upravljanje - obvezno kolektivno upravljanje malih pravic - prisilna licenca - odpoved uveljavljanju materialni avtorski pravici - male pravice tujih avtorjev
Slovenska kolektivna organizacija daje uporabniku dovoljenje tako za uporabo tujega repertoarja kot za domača dela, avtor pa se zaradi uzakonjenega obveznega kolektivnega upravljanja malih avtorskih pravic ne more izogniti kolektivnemu upravljanju teh pravic niti v primeru, če se je odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061191
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6.
stvarna pristojnost – avtorski spor – postopek zavarovanja – predlog za izdajo začasne odredbe
Če Okrožno sodišče v Ljubljani že obravnava spor iz avtorske pravice, je pristojno tudi za obravnavanje predloga za izdajo začasne odredbe v zvezi s tem zahtevkom.
vrednost spornega predmeta – prenizka vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – vrednost nepremičnine
Sodišče ima glede tožnikove navedbe spornega predmeta korekturno dolžnost, ki pa je omejena do faze obravnavanja glavne stvari. Korektura je torej možna tudi po predhodnem preizkusu tožbe in pred razpisom glavne obravnave; brez sodelovanja pravdnih strank. Pritožbeni očitek, da je sodišče brez predhodnega poziva strank samo označilo sporno vrednost, je zato neutemeljen.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda roka ali naroka – ravnanje stranke - upravičen razlog
Upravičen razlog za zamudo je lahko le vsak dogodek resnejše narave, ki razumsko predstavlja oviro za stranko, da opravi neko procesno dejanje. Vzrok bo opravičljiv, če ga stranka ni zakrivila s svojim vedenjem oziroma, če se lahko pripiše slučaju, ki se ji je zgodil.
sklep o dedovanju – razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka
Ker je prvostopenjsko sodišče ugotovilo, da pritožnika nista dediča, je ravnalo pravilno, ko zapuščinskega postopka ni prekinilo, ampak je o zadevi odločilo, stranke pa napotilo, da lahko urejajo razmere v civilnem pravdnem postopku z vložitvijo v ustrezne tožbe.
odškodnina zaradi nemožnosti upravljanja z denacionalizirano nepremičnino – izgubljena korist – izgubljeni dobiček - zavrnilna zamudna sodba – sklepčnost tožbe – nasprotje med trditvami in dokazi
Zavrnilno zamudno sodbo je mogoče izdati zgolj v primeru t. i. neodpravljive nesklepčnosti zahtevka. Zahtevek pa je takšen, če stranka glede na zatrjevani dejstveni substrat zadeve ne more doseči materialnopravne posledice, ki jo zasleduje s tožbenim petitom. Pogoji za izdajo zavrnilne zamudne sodbe zato niso podani v primeru, če tožbene trditve nasprotujejo vsebini predloženih dokazov. Takšno stanje tožbe zahteva nadaljevanje postopka in po opravljeni glavni obravnavi odločitev o tožbenem zahtevku s kontradiktorno sodbo.
Izgubljene koristi po 72. členu ZDen ni mogoče vzporejati z ekonomsko kategorijo izgubljenega dobička, saj je njena opredelitev širša, izgubljeni dobiček pa je lahko zgolj ena izmed oblik manifestacije takšne koristi. Tožeči stranki zato na podlagi 72. člena ZDen ni mogoče naprtiti materialnega trditvenega bremena tudi za morebitne stroške ali druge odbitke, za katere ni bila zavezana, ker denacionalizirane nepremičnine ni imela v posesti.
izobraževanje - vračilo stroški izobraževanja – pogodba o zaposlitvi za določen čas – sodniški pripravnik – pravica do svobodne izbire zaposlitve
Ker je bila obveznost toženca glede sklenitve pogodbe o zaposlitvi po uspešno opravljenem pravniškem državnem izpitu, za čas trajanja pripravništva in za ustrezno delovno mesto, določena v pogodbi o zaposlitvi, toženec pa je po opravljenem državnem pravniškem izpitu sklenitev pogodbe o zaposlitvi zavrnil, je dolžan povrniti stroške izobraževanja v višini seštevka bruto plač, prejetih v času pripravništva.
ZDR člen 82, 111, 111/1, 111/1-1. KZ-1 člen 211, 211/1, 257, 257/3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – policist – rok za podajo odpovedi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja – zloraba uradnega položaja ali uradnih pravic - goljufija
Tožnik (policist) je s tem, ko je sestavil zapisnike oziroma druge uradne dokumente o prometnih nesrečah, ki se v resnici sploh niso zgodile takrat in v tistih okoliščinah, ki so navedene v zapisniku, zlorabil svoj uradni položaj policista in s temi zapisniki lastnikom avtomobilov omogočil, da so od zavarovalnic dobili izplačano odškodnino, kar pomeni, da jim je omogočil, da so pridobili protipravno premoženjsko korist, saj brez njegove zlorabe položaja te koristi ne bi mogli pridobiti. S takšnim svojim ravnanjem je tožnik izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po tretjem odstavku 257. člena KZ-1 in goljufije po tretjem odstavku 211. člena KZ-1.