predlog za oprostitev plačila taks – osnovni znesek minimalnega dohodka – nepremičnina, v kateri predlagatelj živi – pravočasna dopolnitev predloga
Tožnica razen mesečne pokojnine v višini 88,92 EUR drugih dohodkov nima, kar pomeni, da ti ne presegajo dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073838
OZ člen 131, 147, 147/1, 179. ZPP člen 8.
odgovornost delodajalca – odgovornost za delavca – zdravniška napaka – kršitev pojasnilne dolžnosti – vzročna zveza – prosta presoja dokazov – dokazovanje z izvedencem – višina denarne odškodnine – duševne bolečine zaradi skaženosti
Načelo proste presoje dokazov pomeni, da pravo ne predpisuje izbire dokaznih sredstev, s katerimi lahko stranka določeno dejstvo dokazuje. Izpovedb stranke zato nima apriori manjše dokazne vrednosti kot ostali dokazi.
Izpovedbo tožnice, da se ji je po krioterapiji stanje poslabšalo, potrjuje tudi mnenje izvedenke, ki ni izključila možnosti, da je poslabšanje tožničinega stanja lahko posledica tega posega. Zato je med poslabšanjem tožničinega stanja in protipravnim ravnanjem zdravnika podana vzročna zveza.
zaščita pred vznemirjanjem lastninske pravice – negatorni zahtevek – dovoljenje za poseg v lastninsko pravico - pooblastilo – učinek pooblastila
Če se tožeča stranka trditvi o obstoju pooblastila za izdajo dovoljenja ne upre z navajanjem konkretnih okoliščin, ki omogočajo uporabo 72., 73. in 78. člena OZ, je treba ugotoviti, da dejanje pooblaščenca zavezuje pooblastitelja v razmerju do tretjih.
Obstoj dovoljenja tožeče stranke za poseg v njeno lastninsko pravico izključuje protipravnost takšnega ravnanja tožene stranke.
delitev stvari v solastnini – odložitev delitve – neprimeren čas delitve – razlog neprimernosti – upravičen interes
Zaznamba sklepa o izvršbi oziroma zapisnik o rubežu (dela) nepremičnine ni procesna ovira, ki bi preprečevala prenos lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet tega postopka.
Solastnik ima priznano neodtujljivo pravico do (sporazumne ali sodne) delitve stvari, ki jo lahko uveljavi kadarkoli, samo v neprimernem času ne.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica – vsebina darilne pogodbe – prejem darila – oporočni dedič
Izjav nujnih dedinj na zapuščinski obravnavi ni mogoče šteti kot priznanj zatrjevanj oporočnih dedičev, da je šlo pri premoženju, ki je bilo predmet darilne pogodbe, za skupno premoženje pokojnega in njegove žene in da je zato šteti, da je pokojna zapustnikova hči prejela od zapustnika darilo v višini ½ predmeta darilne pogodbe.
ZASP člen 9, 9/1, 9/1-3, 59, 81, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 147/1, 149, 149/1, 149/1-3, 151, 151/2, 151/3, 151/4. OZ člen 198.
dokazno breme - male pravice - obvezno kolektivno upravljanje - obvezno kolektivno upravljanje malih pravic - prisilna licenca - odpoved uveljavljanju materialni avtorski pravici - male pravice tujih avtorjev
Slovenska kolektivna organizacija daje uporabniku dovoljenje tako za uporabo tujega repertoarja kot za domača dela, avtor pa se zaradi uzakonjenega obveznega kolektivnega upravljanja malih avtorskih pravic ne more izogniti kolektivnemu upravljanju teh pravic niti v primeru, če se je odpovedal uveljavljanju materialnih avtorskih pravic.
Dokazno breme, da je predvajala glasbo, prosto plačil kolektivnim organizacijam, je na toženi stranki kot uporabniku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL0061191
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-6.
stvarna pristojnost – avtorski spor – postopek zavarovanja – predlog za izdajo začasne odredbe
Če Okrožno sodišče v Ljubljani že obravnava spor iz avtorske pravice, je pristojno tudi za obravnavanje predloga za izdajo začasne odredbe v zvezi s tem zahtevkom.
ZDR člen 111, 111/1, 111/1-6. ZPP člen 286. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 233.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – zloraba bolniškega staleža
S strokovnega stališča omejitev gibanja tožnika na kraj bivanja ni bila utemeljena, saj v psihiatričnem zdravljenju psihiatri vzpodbujajo kakršnokoli aktivacijo pacienta izven doma. Tožnik je le sledil navodilom psihiatra, naj se aktivira zunaj s pomočjo družinskih članov, pri čemer njegovo gibanje izven kraja ni bilo v nasprotju z režimom zdravljenja. Imel je že hudo depresijo, ki je imela kronični značaj, njegovo mišljenje je bilo togo in se je prepuščal spodbudam iz okolja, v določenem delu pa je deloval samorefleksno, prav tako v spornem obdobju ni bil sposoben opravljati pridobitne dejavnosti. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče ocenjuje, da tožnik ni storil kršitve iz 6. alinee prvega odstavka 111. člena ZDR.
nujna pot – načelo sorazmernosti – stroški postopka
Če bi določitev nujne poti onemogočala izvrševanje lastninske pravice nasprotnega udeleženca ali če bi v njegovo pravico znatno (to je nesorazmerno) posegala, potem načelo sorazmernosti terja, da se nujna pot ne ustanovi. Pri vprašanju, kdaj gre za nesorazmerno poseganje v pravico nasprotnega udeleženca, je odločilnega pomena tudi sam položaj gospodujoče nepremičnine ter možnost njene drugačne povezave z javno cesto.
odškodnina zaradi nemožnosti upravljanja z denacionalizirano nepremičnino – izgubljena korist – izgubljeni dobiček - zavrnilna zamudna sodba – sklepčnost tožbe – nasprotje med trditvami in dokazi
Zavrnilno zamudno sodbo je mogoče izdati zgolj v primeru t. i. neodpravljive nesklepčnosti zahtevka. Zahtevek pa je takšen, če stranka glede na zatrjevani dejstveni substrat zadeve ne more doseči materialnopravne posledice, ki jo zasleduje s tožbenim petitom. Pogoji za izdajo zavrnilne zamudne sodbe zato niso podani v primeru, če tožbene trditve nasprotujejo vsebini predloženih dokazov. Takšno stanje tožbe zahteva nadaljevanje postopka in po opravljeni glavni obravnavi odločitev o tožbenem zahtevku s kontradiktorno sodbo.
Izgubljene koristi po 72. členu ZDen ni mogoče vzporejati z ekonomsko kategorijo izgubljenega dobička, saj je njena opredelitev širša, izgubljeni dobiček pa je lahko zgolj ena izmed oblik manifestacije takšne koristi. Tožeči stranki zato na podlagi 72. člena ZDen ni mogoče naprtiti materialnega trditvenega bremena tudi za morebitne stroške ali druge odbitke, za katere ni bila zavezana, ker denacionalizirane nepremičnine ni imela v posesti.
stroški – stroški in nagrada sodnega izvedenca – pravica do nagrade – mnenje izvedenca – oprava naloge – substanciranje pritožbenih navedb – pripombe na izdelano izvedensko mnenje
Izvedencu pripada pravica do nagrade tedaj, ko je s strani sodišča postavljena naloga opravljena.
Pritožbenih očitkov ni mogoče utemeljevati s sklicevanjem na navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje. V pritožbi je potrebno vselej substancirano navesti argumente, ki naj bi jo utemeljevali.
Vsebinske pripombe na izdelano izvedensko mnenje v postopku odločanja o pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu niso pravno upoštevne. Tožnikovo nestrinjanje z izdelanim izvedenskim mnenjem ne odreka izvedencu pravice do plačila za opravljeno delo.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – kršitev pogodbenih obveznosti – upoštevanje delodajalčevih navodil – opravljanje dela – obveznosti delavca – sklic zbora delavcev – upoštevanje delovnega procesa delodajalca
Tožnik je kot predsednik Sveta delavcev sklical zbor delavcev, kljub predlogu direktorja, da se zbor ne izvede, ker je bil za ta dan dogovorjen obisk kupca iz tujine, ki je vključeval ogled delovnega procesa z tujimi strankami. Ker so potrebe delovnega procesa narekovale prestavitev sklicanega zbora delavcev, tožnik pa zbora ni prestavil na naslednji teden, je ravnal v nasprotju z 72. členom ZSDU, kar je (poleg drugih očitanih kršitev) utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZON v okviru oddelka 3.6 (Drugi ukrepi varstva naravnih vrednot) ureja več oblik varstva. Iz sistematične razlage tretjega odst. 86. člena(3), glede na zgoraj povzeta dejstva izhaja, da je bilo potrebno pridobiti soglasje upravne enote v zvezi z drugo alinejo 86. člena ZON (soglasje pridobitelja, podano v obliki ((pisne)) izjave, da soglaša z varstvenimi režimi in razvojnimi usmeritvami na zavarovanem območju) in da je kot sankcija za kršitev določena ničnost pravnega posla. Navkljub tako jasnim določilom, predvsem pa določitvi sankcije ničnosti (izbira zakonodajalca) pa sodišče druge stopnje meni, da se lahko tudi v takšnih primerih uporabijo splošna določila OZ, ki strogost te sankcije lahko omilijo, mednje pa sodi tudi določilo o konvalidaciji pogodbe, če so izpolnjeni pogoji iz 90. člena OZ.
Dne 14.4.2003, ko sta pogodbeni stranki dosegli soglasje volj o vseh bistvenih sestavinah pogodbe in ta konsenz izrazili v pisni obliki, je nastal omenjeni zavezovalni posel. Predmet posebnega postopka po ZKZ – odobritev pravnega posla – je tako omenjeni zavezovalni posel in presoja njegove (ne)skladnosti s posebnimi omejitvenimi določili po ZKZ je časovno vezana na trenutek sklenitve te pogodbe.
pravočasnost ugovora – vložišče za zemljiškoknjižne zadeve
Nasprotna udeleženca sta bila s pravnim poukom v sklepu natančno poučena, v kakšni obliki je potrebno ugovor vložiti, katero je pristojno sodišče, pri katerem se vloži (pisen) ugovor in na kateri naslov (Okrajno sodišče v Ljubljani, Centralno vložišče za zemljiškoknjižne zadeve, Miklošičeva 10, 1000 Ljubljana). Zaradi tega v obravnavanem primeru ni mogoče govoriti o njuni nevednosti oziroma očitni pomoti pri pošiljanju ugovora na nepravi naslov in v nepravilni obliki.
sklepčnost tožbe – zamudna sodba v postopku po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu
Institut zamudne sodbe je glede na pogoje, ki jih mora izpolnjevati, uporabljiv le v rednem pravdnem postopku, ki se začne s tožbo in ne v pravdnem postopku, ki se nadaljuje po razveljavitvi sklepa o izvršbi v dovolilnem delu (pod predpostavko, da je sodišče razveljavilo izdani sklep o izvršbi, čeprav dolžnika nista vložila ugovora).
identifikacijski znak nepremičnine - stari identifikacijski znaki - sprememba katastrskih podatkov o nepremičnini - presoja identitete nepremičnine
V sodni praksi je ustaljeno stališče, da v primeru, ko je predlogu za glavni vpis priložena listina, v kateri je nepremičnina, glede katere se predlaga vpis, označena s "staro" identifikacijsko oznako, katere spremembo je zemljiškoknjižno sodišče medtem po uradni dolžnosti poočitalo, zemljiškoknjižno sodišče predloga za vpis ne sme samodejno zavrniti, ampak mora preizkusiti, ali gre za isto nepremičnino.
Tožeča stranka je v utemeljitev t.i. objektivne nevarnosti navajala tudi pravno pomembna dejstva, glede katerih se sodišče prve stopnje ni opredelilo, in sicer, da je toženka vložila predlog za oprostitev plačila sodnih taks, ki se po naravi stvari vloži v primeru slabega finančnega stanja. Po presoji pritožbenega sodišča gre za odločilna dejanska vprašanja, glede katerih izpodbijani sklep nima razlogov. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.