predlog za izvršbo – poprava predloga za izvršbo – obračun in plačilo prispevkov – sprememba predloga za izvršbo – skrajni rok za spremembo izvršilnega predloga
Skrajni rok za spremembo izvršilnega predloga je zaključek odločanja o predlogu za izvršbo oziroma izdaja sklepa o izvršbi.
Bivšemu direktorju tožene stranke se je mandat iztekel, zato ne more veljavno zastopati tožene stranke. Posledično tudi ni imel zakonske podlage za izdajo pooblastila odvetniku za zastopanje tožene stranke v tem individualnem delovnem sporu, v kar je potrebno šteti tudi vložitev pritožbe zoper izpodbijano sodbo. Ker v konkretnem primeru pooblaščenec tožene stranke ni imel veljavnega pooblastila za vložitev pritožbe zoper izpodbijano sodbo, takšno pravdno dejanje pa kasneje s strani zastopnika tožene stranke ni bilo odobreno, jo je pritožbeno sodišče kor nedopustno zavrglo.
Stranski intervenient z vstopom v pravdo na strani druge tožnice v času, ko je sodišče prve stopnje že zaključilo z dokazovanjem, ni v ničemer doprinesel niti k razjasnitvi dejanskega stanja niti k hitrejšemu zaključku postopka, zato sam krije svoje stroške postopka (prvi odstavek 199. člena ZPP).
odpravnina – plačilo odpravnine – redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi – odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi
Skladno s tretjim odstavkom 88. člena ZDR se obveznost delodajalčeve ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno delo nanaša le na čas do podaje odpovedi oziroma na trenutek istočasnosti z njo. Nesprejem (le) take ponudbe povzroči izgubo delavčeve pravice do odpravnine po 109. členu ZDR.
URS člen 22, 23. ZUstS člen 43. ZPP člen 116, 120, 120/2, 282, 282/1, 282/5.
vrnitev v prejšnje stanje – zamuda naroka – upravičen vzrok za zamudo – razveljavitev prvega odstavka 282. člena ZPP – sodba na podlagi odpovedi
Z institutom vrnitve v prejšnje stanje se izpolnjuje pravica do izjavljanja, določena v 22. členu URS. Pri izpolnjevanju te pravice je treba pretehtati tudi ustavno pravico do sodnega varstva. To pomeni, da je treba presojati tudi, ali je stranka zaradi zamude naroka občutneje prikrajšana pri uveljavljanju svojih pravic.
Določba prvega odstavka 282. člena ZPP, na kateri temelji izpodbijana sodba, je bila ob izdaji sodbe že razveljavljena z odločbo Ustavnega sodišča – U-I 161/10 z dne 9. 12. 2010 in je izdana sodba zato nezakonita.
ustavitev postopka – izostanek s poravnalnega naroka – pravilno vabljenje – opozorilo na posledice izostanka z naroka
Kljub temu, da sta se pravdni stranki na naroku 28. 3. 2011 odpovedali posebnemu pisnemu vabilu, bi ju moralo prvostopenjsko sodišče posebej opozoriti na posledice morebitnega izostanka s poravnalnega naroka, ki je bil razpisan za dan 6. 4. 2011, česar pa ni storilo, kar pomeni, da nista bili pravilno vabljeni.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061182
ZPP člen 243. OZ člen 921.
izvedensko mnenje, pridobljeno pred pravdo – dokazna vrednost – odmera invalidnosti – nezgodno zavarovanje – ocena skupne invalidnosti
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da je lahko izvedensko mnenje, ki ga je stranka pridobila pred pravdo, kot dokaz trditev stranke, ki se nanj sklicuje, le, če se obe stranki strinjata s tem, s čimer mu priznavata zahtevano dokazno vrednost. V nasprotnem je lahko pred pravdo izdelano mnenje zgolj del trditvenega gradiva stranke.
Za presojo utemeljenosti obravnavanega tožbenega zahtevka za plačilo zavarovalnine za trajno telesno prizadetost (invalidnost) je odločilna le ocena skupne invalidnosti in ne ocena stopnje invalidnosti glede na posamezne postavke iz Tabele.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061209
ZZK-A člen 243, 243/1. OZ člen 87, 87/1, 91. ZPP člen 185, 185/1.
sporazum o razvezi izročilne pogodbe - ničnost - nesklepčnost tožbe - oblikovanje tožbenega zahtevka - sprememba tožbe - nemoralno ravnanje
Ker je tožnica trdila, da je sporazum o razvezi izročilne pogodbe ničen, bi morala tožbeni zahtevek oblikovati tako, da bi uveljavljala ugotovitev neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov.
višina odškodnine – vračilo v naravi – upoštevanje odškodnine, dane ob podržavljenju – ob podržavljenju dana kupnina – poprava sodbe
Določbo prvega odstavka 72. člena ZDen je treba razlagati tako, da se ob podržavljenju dana odškodnina, ki presega 30 % vrednosti nepremičnine, upošteva v celoti.
zamudna sodba – izpolnitev obveznosti – uveljavljenje izpolnitve obveznosti – nedovoljen pritožbeni razlog – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Trditev, da je izpolnil vtoževano obveznost še pred izdajo zamudne sodbe, in s tem v zvezi predlagane dokaze, bi moral toženec uveljavljati v odgovoru na tožbo oziroma v postopku pred sodiščem prve stopnje, česar pa ni storil. Toženec v pritožbi teh trditev in dokazov ne more uveljavljati, ker gre za nedovoljen pritožbeni razlog.
Upnik (tožnik) mora verjetno izkazati konkretno ravnanje dolžnika (toženca), katerega posledica je onemogočanje ali precejšnja otežitev uveljavitve terjatve. Zgolj slabega finančnega stanja dolžnika oziroma njegove prezadolženosti še ni mogoče šteti za subjektivno nevarnost.
POGODBENO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061213
SZ-1 člen 103, 103/1, 103/1-4, 103/3. ZPP člen 318, 318/1, 318/2.
najemna pogodba – odpoved iz krivdnih razlogov – opomin – seznanitev z opominom – zavrnilna zamudna sodba – domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev – vročanje opomina
Najemnik mora biti z opominom, z vsebino kot jo predpisuje tretji odstavek 103. člena SZ-1, dejansko seznanjen. Ni pomembno, kakšen načina vročanja opomina lastnik izbere, bistveno je le to, da pripelje do dejanske seznanitve najemnika.
direktne imisije – pravni naslov – pravica do odvodnjavanja – meteorne vode – negatorna imisijska tožba – oblikovanje tožbenega zahtevka – zamudna sodba – vročitev tožbe – pomota v imenu
Meteorne vode s streh treh vrstnih hiš so speljane v odtok (žleb) na hiši tožnika. Gre za tako imenovano direktno imisijo, ki je, če se izvaja brez pravnega naslova, vedno prepovedana
Prizadeti lastnik ne more narekovati načina, kako naj lastnik spremeni stanje nepremičnine, s katere prihajajo imisije, če je te mogoče preprečiti na več načinov. Zahtevek za povsem določeno spremembo stanja je tako možen le tedaj, kadar je po naravi stvari mogoče imisijo preprečiti le na en način.
plača – dodatki – regres za letni dopust – prispevki – plačilo prispevkov – odločanje v mejah postavljenih zahtevkov
Pristojen davčni organ lahko po uradni dolžnosti zahteva od delodajalca, da odvede od izplačanih plač delavcev predpisane prispevke, tudi na podlagi davčne izvršbe, vendar to ne pomeni, da delavec ni upravičen tega zahtevati v sporu pred delovnim sodiščem. V kolikor delavec uspe v sporu tudi z zahtevkom za odvod prispevkov od bruto plače, se bo lahko delodajalec v davčnem postopku oziroma izvršbi na to skliceval ter iz tega naslova uveljavljal pri davčnem organu manjši dolg.
ZPP člen 356, 362, 362/1. ZZZDR člen 129a, 129a/2.
preživnina za otroka – otroški dodatek – porazdelitev preživninskega bremena – stroški za izobraževanje preživninskega zavezanca – dodelitev drugemu sodniku
Sodišče se mora opredeliti, kateri posamični letni in mesečni izdatki so potrebni za preživljanje otrok in so v skladu s sposobnostjo in (finančno) zmožnostjo preživninskih zavezancev.
Otroški dodatek se upošteva pri preživninskem bremenu zavezancev le v primerih, ko preživninski zavezanci nimajo dovolj lastnih finančnih sredstev za kritje osnovnih preživninskih potreb mld. otrok.
Stroški izobraževanja posameznega preživninskega zavezanca nimajo prednosti pred preživnino, ki jo je dolžan plačevati za otroke.
razmerje med starši in otroki – dolžnost preživljanja – otrokovo lastno delo – pridobljeni dohodki
Plačilo preživnine za otroka ni le zakonska dolžnost roditeljev, gre za moralno dolžnost roditelja, da prispeva k preživljanju otroka toliko finančnih sredstev, kolikor ima finančnih zmožnosti. Iz navedenega razloga tudi ni moč upoštevati dohodkov tožnice, saj bo tožencu kljub plačilu preživnine ostalo na razpolago dovolj finančnih sredstev za lastno preživljanje. V celoti se upoštevajo sredstva otroka pridobljena z lastnim delom v primerih, ko obstaja očitno nesorazmerje med prihodki preživninskega zavezanca in otroka ter bi zaradi visokih dohodkov otroka preživninski zahtevek otroka zasledoval druge cilje, kot pa zagotavljanje sredstev za lastno preživljanje.
DRUŽINSKO PRAVO – DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073843
ZZZDR člen 12. ZD člen 10. ZPP člen 8.
dedna pravica – zunajzakonska skupnost – dalj časa trajajoča življenjska skupnost – pravni standard – dokazna ocena
Sodna praksa (še) ni jasno definirala obdobja, ki mora preteči, da določeno skupnost lahko štejemo za dalj časa trajajočo. Ob ugotovljeni in s strani toženke potrjeni (izraziti) pokojnikovi želji najti si življenjsko sopotnico ter glede na izkazan trden namen tožnice in pokojnika, da se poročita, je šlo v konkretnem primeru za nekakšno „predzakonsko“ skupnost (do zakonske zveze ni prišlo zaradi pokojnikove nenadne smrti), ki jo je kot tako videla tudi okolica. Izpričani in ugotovljeni skupni dopusti, bivanje, gospodinjstvo, medsebojna pomoč in skupna skrb za finance (v relativno kratkem obdobju) zato tudi pritožbeno sodišče utrjujejo v prepričanju, da je bilo razmerje med pokojnikom in tožnico zelo intenzivno in kot tako ustreza pravnemu standardu dalj časa trajajoče življenjske skupnosti.
vrnitev v prejšnje stanje – opravičljiv vzrok za zamudo – obnova postopka – zavrženje pritožbe – sprememba naslova – vročanje z nabitjem na oglasno desko
V času tožnikovega odpusta iz bolnišnice je še tekel petnajstdnevni pritožbeni rok za vložitev pritožbe zoper sklep, zato je imel tožnik še dovolj časa, da vloži ustrezno pravno sredstvo in izpodbija odločitev sodišča, tako da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni utemeljen. Tožnikov glavobol in splošna slabost pa tudi ne predstavljata opravičljivega razloga za zamudo roka.
Dejstvo, da je sodišče tožniku vročalo pisanja preko sodne deske, ne predstavlja utemeljenega obnovitvenega razloga po določilih 394. člena ZPP.
razveljavitev prodajne pogodbe – rok za vložitev izpodbojne tožbe – predkupni upravičenec – sklepčnost tožbenega zahtevka
Ker je že v sami zahtevi na razveljavitev določene pogodbe implicitno vključena okoliščina obstoja takšne (veljavne) pogodbe, ni prav nobene „potrebe“ za predhodno postavitev ugotovitvenega zahtevka, da takšna pogodba obstoji, in sicer ne glede na to, ali gre za pisno ali ustno sklenjeno pogodbo.