Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato je na pridobljenih kmetijskih zemljiščih lovska družina pridobila družbeno lastnino.
Za presojo veljavnosti oporoke kot (enostranskega) pravnega posla (za primer smrti) se uporabljajo splošna pravila OZ o pogojih za veljavnost pravnih poslov samo tedaj, če glede konkretno zatrjevanega razloga za neveljavnost ZD nima posebnih določb. OZ se uporablja na primer v zvezi z vprašanji dopustnosti podlage oporočnega razpolaganja ter možnosti, dopustnosti, določenosti ali določljivosti vsebine oporoke. In po določbah OZ je mogoče oporoko ali njen del izreči tudi za nično, ne pa je le razveljaviti na podlagi izpodbojnega zahtevka.
Po pravnomočnosti sklepa o dedovanju je pravno vprašanje, ali je oporoka sploh nastala, predhodno vprašanje v pravdi, ki teče na podlagi tožbe po 224. členu ZD. Tudi pri »izpodbijanju« »nenastalih« oporok torej stranke niso vezane na zahtevek iz 61. člena ZD.
Stranka mora v primeru dvoma o veljavnosti oporoke sodno varstvo zahtevati tako, da postavi bodisi izpodbojni bodisi ničnostni zahtevek ne glede na to, da pojem neveljavnosti zaobjema obe navedeni obliki.
Glede sosporništva na pasivni strani so stališča v literaturi različna. Vsem je skupna dilema, ali mora zakoniti dedič, ki izpodbija oporoko, s tožbo zajeti vse oporočne dediče, da je tožena prava stranka (ali so oporočni dediči nujni sosporniki) ali ne (in so oporočni dediči enotni sosporniki ali pa sploh niso sosporniki), po nobenem pa se ne zahteva, da bi morali biti toženi tudi (tisti) zakoniti dediči (ki se niso pridružili tožniku).
Razveljavitev oporoke bo učinkovala tudi zoper tiste zakonite dediče, ki v pravdi niso sodelovali, vendar učinek zanje ne bo neugoden: pridobili bodo dediščino, ki je sicer ne bi, njim pa bo pridržana dispozicija o tem, ali jo bodo sprejeli in obdržali.
Zaradi svoje dvojne narave so lovske družine lahko na nepremičninah pridobivale tudi lastninsko pravico. Oblika lastnine na posameznem delu premoženja lovske družine je odvisna od tega, kakšno obliko lastnine je takratna pravna ureditev dopuščala glede na status pravne osebe in glede na vrsto premoženja.
Kmetijska zemljišča so lovske družine lahko pridobile le po predpisih o prometu s kmetijskimi zemljišči na podlagi predkupne pravice kot kmetijske organizacije, zato so bila kmetijska zemljišča lahko le v družbeni lastnini. Zato ni pomembno, ali je lovska družina takšno zemljišče pridobila odplačno ali neodplačno, ali je njihov singularni pravni prednik na tem zemljišču imel lastninsko pravico ali pravico uporab, in ali je bila po prenosu na kmetijskem zemljišču na lovsko družino vpisana lastninska pravica ali pravica uporabe. V vsakem primeru je po prenosu na lovsko družino kmetijsko zemljišče prešlo v družbeno lastnino, ker je ta zemljišča lovska družina lahko pridobivala le kot kmetijska organizacija. Toženka torej v času uveljavitve ZSKZ na nepremičninah ni imela lastninske pravice, saj lovske družine niso organizacije, za katere je zakon predvidel izjemo pri lastninjenju kmetijskih zemljišč.
Tožena stranka izpodbija z revizijo tudi odločitev o ugotovitvenem delu zahtevka, iz katerega izhaja, da je njegova vrednost 102.396,12 EUR (zahtevek na ugotovitev obstoja terjatve v tej višini). Vendar pa predstavlja ta zahtevek predhodni oziroma vmesni ugotovitveni zahtevek, ki je uveljavljen poleg dajatvenega zahtevka. V takšnih procesnih situacijah pa tudi v skladu z ustaljeno prakso Vrhovnega sodišča vmesni ugotovitveni zahtevek ne predstavlja kriterija za ugotavljanje vrednosti spornega predmeta, odločilnega za dovolitev revizije, temveč je pomembna oziroma upoštevna le sporna vrednost dajatvenega zahtevka.