ZJSRS-C člen 19, 19/1. ZPPSL člen 8, 8/2, 160, 160/2-4.
stečajni postopek - prenehanje delovnega razmerja - ugotovitev obstoja prijavljenih terjatev v stečaju - odpravnina zaradi prenehanja delovnega razmerja
Določba prvega odstavka 19. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o Jamstvenem skladu RS (ZJSRS-C) uzakonja obveznost insolventnega delodajalca, da delavcem, ki jim delovno razmerje preneha zaradi stečaja ali prisilne poravnave, izplača enako odpravnino, kot jo imajo presežni delavci po Zakonu o delovnih razmerjih (ZDR).
ZLPP člen 11, 12, 13. ZPPSL člen 104.ZDen člen 68.
lastninsko preoblikovanje podjetij - zavarovanje pravic bivših lastnikov in njihovih dedičev - začasna odredba v zavarovanje zahteve za denacionalizacijo - stečaj denacionalizacijskega zavezanca - stečajna masa - izločitvena pravica denacionalizacijskega upravičenca
Z začasno odredbo so se zavarovale pravice denacionalizacijskih upravičencev še pred dokončanjem postopka za denacionalizacijo. Taka pravica pa je vključevala tudi pravico denacionalizacijskih upravičencev do izločitve premoženja iz stečajne mase (131. člen ZPPSL) v primerih, kadar je bila začasna odredba izdana pred uvedbo stečajnega postopka.
postopek prisilne poravnave - načrt finančne reorganizacije - prenehanje delovnega razmerja zaradi finančne reorganizacije - pravica do odpravnine
Za prenehanje pravice do odpravnine delavcem, ki so do uveljavitve novele ZJSRS 1999, izgubili zaposlitev v insolventnih organizacijah, ni bilo neposredne pravne podlage.
IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VS40468
ZPPSL člen 36, 36/1, 36/2, 60, 60/1.ZIZ člen 244, 244/1, 250, 250/1, 251, 251/1, 251/2, 251/4.ZZK člen 20.
zahteva za varstvo zakonitosti - zavarovanje denarne terjatve - sporazum v obliki notarskega zapisa - sklep o zavarovanju - sklep o vknjižbi - začetek postopka prisilne poravnave
Sklep o vknjižbi zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v obliki notarskega zapisa, v katerem je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, je sklep o zavarovanju (in ne zemljiškoknjižni sklep). Zastavna pravica in s tem ločitvena pravica, upoštevna v postopku prisilne poravnave, nastane šele z vknjižbo, ne pa že s sklenitvijo sporazuma v obliki notarskega zapisa.
Predlog za zavarovanje denarne terjatve z vknjižbo zastavne pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma strank v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa mora sodišče zavrniti, če se je pred izdajo sklepa o zavarovanju začel proti dolžniku postopek prisilne poravnave, tudi če je bil vložen že pred začetkom postopka prisilne poravnave.
ZPPSL člen 13, 13/1, 78, 78/2, 78/2-1, 78/2-3, 82, 82/1, 82/2.ZS člen 104, 104-1.
zahteva za varstvo zakonitosti - odstavitev stečajnega upravitelja - odstavitveni razlogi - sklep o zavrnitvi predloga za odstavitev - pritožba
Okoliščina, da je stečajni upravitelj neutemeljeno priznal terjatev upniku, pri katerem je zaposlen, lahko vzbuja pri upniku, ki je predlagal njegovo odstavitev, dvom v pristranost stečajnega upravitelja. Dejstvo, da niti upnik sam ni prerekal te terjatve, za odločitev o odstavitvi stečajnega upravitelja ni pomembno.
Pravno sredstvo proti sklepu o zavrnitvi predloga za odstavitev stečajnega upravitelja je pritožba, o kateri odloča višje sodišče, ne pa ugovor, o katerem odloča stečajni senat.
ZOR člen 445, 989. ZPPSL člen 125, 129, 129/4, 131, 143, 143/4.
stečajni postopek - izločitvena pravica - ločitvena pravica - globalna cesija - odstop bodočih terjatev v zavarovanje
Pogodba o odstopu (cesiji) bodočih terjatev v zavarovanje po 445. členu ZOR je dopusten (zavezovalni) posel. S kasnejšim dejanskim odstopom terjatve (kot razpolagalnim poslom) preide terjatev v premoženje cesionarja. V stečajnem postopku lahko zato cesionar uveljavlja izločitveno pravico na terjatvah, ne pa ločitvene pravice do stečajne mase.
Dolžnik in upniki lahko vključijo v prisilno poravnavo dogovor, da bo dolžnik svoje obveznosti iz prisilne poravnave poravnal valorizirane na dan plačila, z uporabo valutne klavzule.
ZPPSL člen 10, 10/3, 120, 143.ZOR člen 126, 126/2, 126/3, 131.
stečaj - prodaja nepremičnine - lastninska pravica na nepremičnini - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - razdrtje pogodbe - neizpolnitev neznatnega dela obveznosti - izločitev iz stečajne mase
Pogodbe ni mogoče razdreti, če dolžnik le neznatnega dela obveznosti ni izpolnil. Če dolžnik na upnikovo obvestilo, da razdira pogodbo ne odgovori, mu to v primeru spora, ali je pogodba razdrta, ne škoduje.
Samo zaradi tega, ker je v zemljiški knjigi vpisana kot lastnik, tožeča stranka ne more izločevati iz stečajne mase nepremičnine, ki jo je stečajnemu dolžniku že izročila na podlagi veljavne prodajne pogodbe.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VS40412
ZPP (1977) člen 354, 354/2-13. ZPPSL člen 120.ZOR člen 154, 154/1, 210, 210/4.
nasprotje v razlogih sodbe - pravne posledice začetka stečajnega postopka - absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka - obojestransko odplačne pogodbe, sklenjene pred začetkom stečajnega postopka - uporaba materialnega prava
Nasprotje v razlogih sodbe, ki se nanaša na uporabo materialnopravnih predpisov, ni bistvena kršitev določb postopka iz člena 354/1-13. Takšno sodba je z vidika pravilne uporabe materialnega prava vedno možno preiskusiti.
Zaradi začetka stečajnega postopka pogodba o skupnem vlaganju ne preneha. Zato je stečajni dolžnik tudi po začetku stečajnega postopka glede predmeta pogodbe o skupnem vlaganju še vedno vezan samo na svojega sopogodbenika, čeprav je lastnik predmeta pogodbe tega uspel izločiti iz stečajne mase na podlagi lastninske pravice.
stečajni postopek - izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika
Izpodbijajo se lahko samo pravna dejanja stečajnega dolžnika zaradi katerih je prišlo do priviligiranja njegovih upnikov, ali do njihovega oškodovanja. Dejanj stečajnega dolžnika, zaradi katerih ni prišlo do omenjenih posledic, zato ni mogoče izpodbiti, obratno pa ni mogoče po drugem odstavku 130. člena ZPPSL naložiti (bivšemu) upniku stečajnega dolžnika, da vrne v stečajno maso nekaj, kar je dobil na podlagi pravnega dejanja stečajnega dolžnika, za katerega ni bilo po določbah ZPPSL o izpodbijanju pravnih dejanj ugotovljeno, da je brez pravnega učinka proti stečajni masi.
Upniku, kateremu je stečajni dolžnik poplačal svoje obveznosti s cesijo svojih terjatev, ni mogoče naložiti plačila v stečajno maso tistih zneskov, ki jih iz cediranih terjatev ni mogel izterjati. Če pa je cedirane terjatve prodal za zneske nižje od terjatev, mora plačati v stečajno maso celoten znesek terjatve.
ZPP člen 79, 79/1, 80, 339, 339/2-11. ZPPSL člen 105, 105/1, 125, 125/1, 125/4-1, 127, 127-1, 129, 129/3.
asignacija - izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju - procesna predpostavka za vložitev izpodbojne tožbe - dovoljenje predsednika stečajnega senata - neobičajen način izpolnitve obveznosti
Procesna predpostavka za vložitev tožbe za izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika je dovoljenje predsednika stečajnega senata za vložitev tožbe. Na obstoj dovoljenja mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Toda okoliščina, da je sodišče zadevo obravnavalo, čeprav stečajni upravitelj obstoja dovoljenja v tožbi ni zatrjeval, niti ni dovoljenja priložil tožbi, ni bistvena kršitev določb pravdnega postopka, če je sodišče obstoj dovoljenja ugotovilo na drug način.
ZPP (1977) člen 187, 187/2, 215, 288, 288/2, 393. ZPPSL člen 137, 137/1.
pravni interes - prekinitev postopka - nadaljevanje postopka - stečajni postopek - delovno razmerje pri delodajalcu - ugotovitev obstoja prerekane terjatve
Pravico do sodnega varstva, razumljeno kot pravico do meritorne odločitve sodišča, ima le tisti, ki izkaže, da je odločitev sodišča nujna zaradi varstva njegovih pravic. Sklicevanje tožnika na obstoj moralnopravnega interesa tožene stranke ne zadošča za nadaljevanje postopka v smislu določila 215. člena ZPP.
pristop k dolgu s prevzemom premoženjske celote - pobot terjatev v stečajnem postopku - prepoved pobota po 118. členu ZPPSL
Prenos celotne dejavnosti na drugo osebo, vseh zalog, ki omogočajo nadaljevanje prenešene dejavnosti, vseh delavcev in vseh pogodb, izhajajočih iz prenesene dejavnosti, je prenos dela premoženjske celote, ki ima za posledico, da odgovarja za dolgove dotedanjega imetnika poleg njega in solidarno z njim tudi prevzemnik.
Prepoved pobota po 118. členu ZPPSL se nanaša tudi na primere, ko cesionar šele s cesijo postane upnik stečajnega dolžnika.
ZPPSL člen 11, 11/3, 165, 165/2, 166.ZOR člen 109, 109/1.
sklep o glavni razdelitvi - ničnost sodne poravnave - pravni interes za ugotavljanje ničnosti
Sklep o glavni razdelitvi je možno izpodbijati samo s pravnimi sredstvi. Njegovih učinkov ni mogoče "korigirati" s tožbo.
Ni pravnega interesa za ugotavljanje ničnosti sodne poravnave, ki je (tudi) bila podlaga za glavno razdelitev v stečajnem postopku, z vidika spremembe glavne razdelitve. Glavna razdelitev se izvrši po pravnomočnosti sklepa o glavni razdelitvi, obnove postopka v stečajnem postopku pa ni.
ZOR člen 454, 479, 479-3, 487, 488.ZIZ člen 189, 189/3. ZIP člen 164, 164/3. ZTLR člen 6, 6/2.
originarna pridobitev lastninske pravice - stečajni postopek - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja poslovnih prostorov - stvarne napake nepremičnine - površina poslovnih prostorov - javna dražba v stečajnem postopku
Prodajna pogodba, ki jo sklene po končani javni dražbi stečajni upravitelj z najugodnejšim ponudnikom (četrti odstavek 154 člena ZPPSL), ni običajna obligacijska pogodba, temveč samo izvedbeno dejanje javne dražbe; zato kupec ne pridobi stvari s to pogodbo, temveč originarno po končani javni dražbi, ki jo izvede državni organ.
Izločitvena pravica je pravica upnika, da v stečajnem postopku izločuje iz stečajne mase stvari, ki niso dolžnikov last in zato niso del njegovega premoženja.
Z izločitvenimi zahtevki se izločujejo stvari iz posesti stečajnega dolžnika, ki niso njegova last. Izločitvenih zahtevkov ni mogoče utemeljevati z obstojem pridržne pravice, ker zaradi pridržne pravice upnika ne preneha dolžnikova lastnina na pridržani stvari.