Pri kaznivem dejanju tatvine lesa je sodišče prve stopnje napačno štelo vrednost lesa po odkupni ceni, namesto po prodajni, torej tržni vrednosti. Sodišče druge stopnje je zato pritožbi javnega tožilca ugodilo in sodbo razveljavilo.
Kaznivo dejanje neplačevanja preživnine lahko stori tudi tisti, ki je nezmožen dajati preživnino za osebo, ki jo je dolžan preživljati, vendar ne v celoti, ampak le deloma, pa se izmika plačevanju tudi delu preživnine, ki bi jo lahko dajal.
Zatrjevani neobičajni način izpolnitve obveznosti (oziroma izterjave terjatve) s cesijo ne predstavlja subjektivnega elementa izpodbojnosti, ampak dejansko domnevo, da je upnik vedel oziroma bi moral vedeti za neugodno ekonomsko-finančno stanje dolžnika. Takšna domneva (pri vprašanju neobičajnosti izpolnitve gre namreč za dejansko vprašanje) se vzame za podlago sodbe brez dokaza, ne pa kot dokazana (gre torej za dejansko domnevo, ko domnevanih dejstev ni treba ne navajati in ne dokazovati, ampak je treba trditi in v sporu dokazati zgolj predpostavke domneve, tako imenovano domnevno bazo).
Cesija zaradi izpolnitve kot institut civilnega prava je po ZOR zakonit in dopusten način izpolnitve obveznosti, v zadnjem času pa med podjetji tudi povsem običajen in pogost način izpolnitve obveznosti, vendar pa je to vseeno neobičajen način poplačila terjatve, saj takšnega načina poplačila upnik ne bi mogel doseči s tožbo. Drugače povedano: neobičajnost je v tem, da je tožeča stranka poravnala svoj dolg na način, ki ni bil vsebovan v njeni obveznosti in ga (drugo) tožena stranka ne bi mogla uspešno uveljavljati, če bi izpolnitev svoje terjatve uveljavljala sodno.
Ker je obdolženec pred preiskovalnim sodnikom sam izjavil, da ga je dejstvo, da bo moral zapustiti Slovenijo tako vznemirilo, da bi lahko ubil še koga, je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki 2. odstavka 191. čl. ZKP.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSK00292
ZKP člen 157, 157/1, 158, 158/3, 157, 157/1, 158, 158/3. KZJ člen 245, 245/1, 245, 245/1.
neupravičena proizvodnja mamil - utemeljen sum
Zgolj dejstvo, da so organi odkrivanja na njivi obdolženčevega očeta našli rasti 28 stebel indijske konoplje, ne da bi bila podana kakršnakoli okoliščina, ki bi nakazovala, da jo je posadil ravno obtoženec, ne zadošča za uvedbo preiskave. Podana bi morala biti tudi kaka druga okoliščina, ki bi utemeljevala sum, da je obdolženec in ne kdo drug iz kroga oseb, ki so njivo obdelovale, storil kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili po 1. odstavku 245. člena KZJ.
Obseg, trajanje in način izvrševanja kriminalne dejavnosti, ki je predmet kazenskega postopka, je lahko podlaga za oceno, da je nevarno, da bi storilec takšno dejavnost, v kolikor bi bil na prostosti, ponavljal.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL03768
ZPP člen 158, 158/1.
zavarovanje terjatve - tožba na ugotovitev ničnosti vpisa v sodni register - začasna odredba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Pri odločanju o povrnitvi pravdnih stroškov je odločilen izid pravde. Vprašanje uporabe izjeme od pravila, da zaradi umika tožbe tožeča stranka sama nosi svoje stroške postopka in je toženi stranki dolžna povrniti njene stroške, je odvisno od pogoja, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek.
Sklep o ustavitvi postopka, izdan v izvršilnem postopku, je v nasprotju z procesnim določilom člena 55a ZIP, da se bo nadaljeval postopek v obsegu ugovora v pravdi. Po ugovoru lahko izvršilno sodišče izda le sklepe, ki so predvideni v členu 55a ZIP.
povrnitve negmotne škode - zastaranje odškodninske terjatve - povrnitev stroškov postopka - vrednost spornega predmeta - terjatev v tuji valuti
Absolutni zastaralni rok začne teči v trenutku, ko je škoda povzročena in se zastaranje konča s potekom objektivnega zastaralnega roka ne glede na čas, ko je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil.
Kot vrednost spornega predmeta za zahtevke na plačilo odškodnine v tuji valuti velja dinarska oziroma tolarska protivrednost v času vložitve tožbe.
obseg in deleži na skupnem premoženju zakoncev - posebno premoženje
Sredstva, ki so posebno premoženje enega od bivših zakoncev in ki jih je prispeval h kupnini za nepremičnino, se upoštevajo pri določitvi višine solastnega deleža na skupnem premoženju.
Dajanje krivih podatkov z namenom preslepitve davčnega organa, kar je izvršitvena oblika kaznivega dejanja po čl. 152/I KZ RS, zahteva aktivno ravnanje storilca, s katerim spravi uradno osebo pri davčnem organu v zmoto. Zato opustitev plačila dolžnega davka nima znakov kaznivega dejanja po čl. 152/I KZS.
KZS člen 165, 165/1, 166, 166/1-1, 165, 165/1, 166, 166/1-1. KZJ člen 41, 41/1, 41, 41/1.
velika tatvina - tatvina - odmera kazni
Obtožencu je bila zaradi kaznivega dejanja velike tatvine in dveh kaznivih dejanj tatvine, kar vse se nanaša na tatvine osebnih avtomobilov izrečena enotna kazen enega leta in treh mesecev zapora. Sodišče druge stopnje ni ugodilo pritožbi obtoženca za znižanje kazni, ker je štelo, da so tako posamezne kazni kot tudi enotno izrečena kazen ustrezne kazenske sankcije.
Podano je nasprotje v razlogih sodbe, če se zatrjuje, da je obdolženka izrekla inkriminirane besede, za katere je vedela, da bodo oškodovanca prizadele, medtem ko se glede na običaje in način življenja sklepa, da dejanje nima znakov kaznivega dejanja razžalitve. Kršen je kazenski zakon, ker bi sodišče ob ugotovitvi, da je obdolženka vedela, da bo z izrazi oškodovanca prizadela, moralo obdolženko spoznati za krivo očitanega kaznivega dejanja.
Če sodišče spozna, da je potrebno za ugotovitev pomembnih dejstev zaslišati pravdni stranki, mora zaslišati obe pravdni stranki, zato je bilo dejansko stanje razjasnjeno nepopolno, ker je bila zaslišana le ena stranka na podlagi ugotovitve, da druge stranke ni mogoče zaslišati. Za tak sklep sodišča ne zadošča le spoznanje, da so umske sposobnosti druge stranke prizadete (motene), temveč mora biti sodišče prepričano, da ta stranka ni zmožna dati podatke o dejstvih, ki se dokazujejo.
Zoper obsodilno sodbo se je pritožil zagovornik, sodišče prve stopnje pa je pritožbo kot dan prepozno zavrglo, sklicujoč se na določbo IV. odst. 123. člena ZKP, da pritožbeni rok teče od dneva vročitve sodbe obdolžencu, ne pa zagovorniku. Sodišče druge stopnje je takšno stališče potrdilo in pritožbo zagovornika kot neutemeljeno zavrnilo.
kazensko materialno pravo - kazensko procesno pravo
VSL20085
ZKP člen 366, 366/1, 366, 366/1. KZS člen 158, 158/1, 158/2, 158/3, 158, 158/1, 158/2, 158/3.
gozdna tatvina - namen prodaje - dejansko stanje
Obdolženec dejansko gospodari na kmetiji, ki je formalno last njegove stare matere. Ko je posekal določeno količino lesa, da bi ga prodal, zatrjuje, da je za ta denar kupil seno in prašiče za posestvo in da si zase ni obdržal ničesar. Sodba je bila razveljavljena na pritožbo zagovornika, ker sodišče ni ugotavljalo morebitne resničnosti takšnega zagovora in ni prepričljivo obrazložilo obdolženčevega tatinskega namena, ki se zahteva tudi za takšno kaznivo dejanje.