obstoj delovnega razmerja - pogodba civilnega prava - pogodba o zaposlitvi - študentsko delo - neupravičena obogatitev - kasneje odpadla podlaga - opustitev izvedbe predlaganih dokazov - kršitev pravice do obravnavanja pred sodiščem
Toženec je s svojimi trditvami glede posameznih mesecev vzbudil dvom v obogatitev v zneskih, kot jih zatrjuje tožnica, saj je zatrjeval, da prejeto plačilo v določenih mesecih ni krilo samo stroškov njegovega dela. Tožnica od toženca ne more zahtevati več, kot znaša vrednost njegove obogatitve, saj bi v nasprotnem primeru z upoštevanjem celotnega zneska izplačila po izstavljenem računu za delo dveh oseb neupravičeno korist pridobila sama. Z opustitvijo izvedenih dokazov, na katero pritožba utemeljeno opozarja je sodišče prve stopnje tožencu tudi kršilo pravico do obravnavanja pred sodiščem, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 70, 70/1, 70/1-2, 70/1-6, 213, 243, 247, 247/1. ZZVZZ člen 80, 81, 82. URS člen 22.
začasna nezmožnost za delo - dokaz z izvedencem - nepristranskost izvedenca - videz nepristranskosti
V socialnem sporu o pravicah iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, v katerem se presoja začasna (ali trajna) nezmožnost za delo, je izvedenec medicine dela medicinski strokovnjak, ki lahko najbolj kompetentno oceni vpliv zdravstvenega stanja na obstoj ali neobstoj začasne nezmožnosti za določeno delo ali poklic (preostalo delovno zmožnost oz. invalidnost, itd.). Zato ni utemeljen očitek, da bi moralo sodišče namesto specialista medicine dela postaviti izvedenca ožje specialnosti.
Niso podani razlogi za izločitev izvedenca zaradi nepristranskosti po 6. točki prvega odstavka 70. člena ZPP (čeprav je po prvem odstavku 247. člena ZPP izvedenec lahko izločen iz istih razlogov kot sodnik), saj ni dokazano, da bi bil izvedenec kakorkoli povezan s toženo stranko.
Pri zavarovancih s priznanimi pravicami iz invalidskega zavarovanja, se začasna nezmožnost za delo ocenjuje glede na preostalo delovno zmožnost. Torej na delo, za katero je bilo v invalidskem postopku ugotovljeno, da ga je ob določenih stvarnih razbremenitvah in/ali časovnih omejitvah zavarovanec še zmožen opravljati. Takšno dejansko stanje je podano tudi v predmetni zadevi.
Bistvena sestavina predloga za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova sta med drugim izvršilni naslov in potrdilo o izvršljivosti v izvirniku ali prepisu, ki ju mora upnik k predlogu tudi priložiti. Slednjega je torej pred vložitvijo predloga za izvršbo res potrebno pridobiti, vendar navedeno še ne pomeni, da je upnik za to storitev upravičen do ločenega plačila. To opravilo je namreč nujno potrebno za vložitev predloga za izvršbo, torej je njegov sestavni del in s tem so tudi stroški zanj zajeti že v priglašenih stroških sestave predloga za izvršbo.
Sprememba in dopolnitev OT je na novo opredelila za izvršilni postopek v tarifni številki 31 tudi višino odvetniških storitev za vse druge vloge v izvršilnem postopku (ki niso ovrednotene po 1. do vključno 8. točke tarifne številke 31 OT), kamor po oceni sodišča druge stopnje sodi tudi umik izvršilnega predloga.
IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00065938
ZIZ člen 226, 226/1, 226/3, 268.
motenje posesti - začasna odredba - učinek sklepa o začasni odredbi - učinek sklepa o izvršbi - predlog za izdajo začasne odredbe - vsebina predloga za izdajo začasne odredbe - izročitev ključev vhodnih vrat - nedenarna terjatev - obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti - dejanje, ki ga more opraviti le dolžnik - nenadomestno dejanje - denarna kazen, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti - denarna kazen kot sredstvo izvršbe - nepopolna vloga - zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe
Ker ima sklep o začasni odredbi, izdan v pravdnem postopku, učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ), mora predlog za izdajo začasne odredbe vsebovati dejanje, ki se dolžniku nalaga, in sredstvo izvršbe, s katerim se bo začasna odredba realizirala. ZIZ razlikuje sredstva izvršbe glede na to, ali upnik uveljavlja denarno ali nedenarno terjatev. Pri nedenarnih terjatvah so sredstva izvršbe določena z vrsto in vsebino nedenarne terjatve, ki jo upnik uveljavlja. Prvi odstavek 226. člena ZIZ določa, da če mora dolžnik storiti nekaj, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu sodišče s sklepom o izvršbi določi primeren rok za izpolnitev obveznosti (tako imenovano nenadomestno dejanje) in mu izreče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti (drugi odstavek 226. člena ZIZ).
V obravnavani zadevi je tožeča stranka od tožene stranke zahtevala vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja tako, da ji tožena stranka izroči ključe nove ključavnice novih vhodnih vrat stanovanja. Izročitev ključev predstavlja nenadomestno dejanje, ki ga lahko opravi zgolj dolžnica, to je tožena stranka. V primeru takšne začasne odredbe pa mora sklep o začasni odredbi vsebovati tudi določilo o denarni kazni za primer njene kršitve (drugi odstavek 226. člena ZIZ).
Če upnik ne predlaga ustreznega sredstva izvršbe, je predlog za izdajo začasne odredbe neutemeljen in ne nepopoln, zato takšnega predloga ni potrebno stranki vračati v dopolnitev oziroma popravo, kot to zmotno meni pritožnica.
neupravičena pridobitev - pravila o vračunanju izpolnitve - vračilo prejetega - pogodba o odstopu terjatve - izpolnitev obveznosti - kasneje odpadla podlaga - položaj upnika - pasivna legitimacija - prevzemnik terjatve - prehod terjatve na novega upnika
S sklenitvijo cesijske pogodbe je odstopljena terjatev prešla v premoženje prevzemnika, zato je toženec v tem sporu pasivno legitimiran. S sklenitvijo cesijske pogodbe je tako tožnik (dolžnik) pridobil pravico zoper novega upnika (toženko) uveljavljati vse ugovore, ki se nanašajo na obstoj oziroma višino cedirane terjatve, torej tudi ugovor, da se je tožnikova obveznost zaradi kasnejše spremembe sodnih odločb zmanjšala.
Pogodba o odstopu terjatve tožnikovega položaja ne sme poslabšati. Ker je bil z odločbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 219/2015 z dne 18. 5. 2017 razveljavljen temelj, na podlagi katerega je prišlo do prenosa denarnih sredstev iz sfere tožnika v sfero toženke, je toženka na podlagi pravil o vračanju neupravičeno pridobljenega dolžna vrniti tožniku to, kar je neupravičeno prejela.
Za pogodbene zastavne upnike, ki niso obenem izvršilni upniki, je v ZIZ določena obveznost, da morajo do določenega roka - pisno do razdelitvenega naroka oziroma ustno na razdelitvenem naroku - prijaviti svojo terjatev, na kar jih sodišče posebej opozori v vabilu na razdelitveni narok. Zastavni upnik v predmetni zadevi kljub jasnemu pouku in opozorilu te obveznosti ni izpolnil in terjatve ni priglasil, zato je sodišče pravilno ni upoštevalo.
ZPŠOIRSP člen 5, 10. OZ člen 131, 131/1. URS člen 26.
odškodnina zaradi izbrisa - odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - nastanek nezmožnosti za delo - izgubljeni dobiček - uveljavljanje pravic - uveljavljanje socialnovarstvenih storitev - prikrajšanje - denarna socialna pomoč - trditveno in dokazno breme - višina denarne odškodnine - odmera odškodnine
Nezakonito ravnanje države kot povzročitelja škode je zakonodajalec prepoznal s tem, ko je vsem oškodovancem ob izpolnjevanju zakonskih pogojev, s katerimi so izkazali izbris, omogočil pridobitev enotne odškodnine po ZPŠOIRSP ter jih s tem razbremenil dokazovanja protipravnosti, škode in vzročne zveze v sodnem postopku.
Odmerjena odškodnina za nepremoženjsko škodo v višini 25 oziroma 30 povprečnih plač v času sojenja predstavlja ustrezno individualno odmeno za prestane duševne bolečine zaradi izbrisa, hkrati pa je zaradi teže primera pravilno umeščena v okvir odškodnin, ki jih za podoben oziroma blažji obseg škode prejmejo drugi oškodovanci.
V sodni praksi se je višina denarne socialne pomoči v nekaterih primerih res uveljavila kot merilo za izgubljen zaslužek, vendar ob ugotovljenih konkretnih okoliščinah, da je prav izbris povzročil izgubo zaposlitve, saj si oseba kljub prizadevanjem ni mogla urediti svojega statusa. Zgolj otežen položaj zaradi izbrisa sam po sebi še ne zadostuje za zaključek o obstoju premoženjske škode oziroma ne izkazuje vzročne zveze med izbrisom iz registra stalnega prebivalstva in zatrjevanim premoženjskim prikrajšanjem. Obstoj premoženjske škode ne more ostati na ravni ugibanja, temveč mora biti izkazan, česar tožnika v tem sporu nista zmogla. Šele ugotovljen obstoj škode pri odmeri omogoča uporabo merila denarne socialne pomoči, kadar te ocene ni mogoče opraviti s primerjavo predhodno pridobljenih prihodkov.
Po drugem odstavku 5. člena ZPŠOIRSP se pri odmeri višine denarne odškodnine, ki se določi v sodnem postopku, denarna odškodnina zmanjša za odškodnino, ki je bila upravičencu predhodno pravnomočno določena v upravnem ali kateremkoli drugem postopku. Zakon ne loči premoženjske in nepremoženjske škode, zato ni podlage za domnevo, da polovico predstavlja prva, polovico pa druga oblika škode. Od v sodnem postopku določene skupne odškodnine je tako sodišče pravilno odštelo celotni znesek odškodnine, odmerjene v upravnem postopku.
trditveno in dokazno breme - materialno procesno vodstvo - listina v tujem jeziku - substanciranje dokaznega predloga - izvedenec - gradbena pogodba - družbena pogodba - podjemna pogodba (pogodba o delu) - vzajemno popuščanje - poravnava - ugovor znižanja plačila - ugovor neizpolnjene pogodbe in pravilo sočasne izpolnitve - zapadlost terjatve - zastaranje terjatve - začetek teka zastaralnega roka - zamuda - končni obračun - izvensodna poravnava - neizdelan končni obračun - posledice - izvenpravdni pobot - stek pogojev za pobot - pobotna izjava - pobot z zastarano terjatvijo - vračunavanje plačil - pravila o vračunanju izpolnitve - odpoved pravici - izjava volje s konkludentnimi dejanji - pogodbena kazen - pravočasno uveljavljanje pogodbene kazni - prekluzija - pripoznava dolga - nastanek obveznosti - odpust dolga - procesni pobotni ugovor - regresni zahtevek - bančna garancija - unovčenje bančne garancije - neupravičeno unovčenje bančne garancije - neupravičena obogatitev - nedobrovernost - stvarne napake - očitne stvarne napake - skrite napake - pravočasnost obvestila o napaki - odgovornost za napake - sodno uveljavljanje napak - pravočasno uveljavljanje napak
Ugovor znižanja plačila je dovoljen le proti zahtevku izvajalca za plačilo za opravljano delo pod pogojem da je naročnik izvajalca pravočasno in pravilno obvestil o obstoju napak pri delu glede katerega zahteva plačilo, ne pa tudi proti zahtevkom izvajalca za plačilo na drugih pravnih podlagah.
Terjatev zapade v plačilo, ko bi upnik lahko na podlagi materialnega prava ali dogovora zahteval njeno plačilo. Enostransko zapoznelo izdajanje računov v nasprotju z dogovori in poslovnimi običaji med pravdnima strankama na zapadlost terjatev in začetek teka zastaralnega roka ne vpliva. Če upnik neutemeljeno zavlačuje z izdajo računa ali ga ne izda v razumnem roku, s tem ne more vplivati na zapadlost terjatve in niti na začetek teka zastaralnega roka.
Zmotno je stališče tožene stranke, da Izjava predstavlja pripoznavo vseh medsebojnih terjatev in obveznosti pravdnih strank, ki so bile med njima znane ob njenem podpisu. Izjava ni jasna in niti določna, saj iz nje ni mogoče zaključiti, na katere odprte medsebojne terjatve in obveznosti iz "posla" se nanaša.
Tudi pri ugovoru zaradi pobota v pravdi (procesno pobotanje) veljajo materialnopravna pravila o učinkovanju pobotne izjave za nazaj (ex tunc) ter o dopustnosti uveljavljanja zastarane terjatve, če takrat, ko so se stekli pogoji za pobot, še ni bila zastarana. Ker so v tem primeru terjatve tožene stranke zastarale že preden so se stekli pogoji za pobot terjatev (27. 5. 2009) in je tožeča stranka ugovarjala nedovoljenost pobota zaradi zastaranja terjatev, je procesni pobotni ugovor tožene stranke v tem delu neutemeljen.
Račun je enostranska, računovodska listina, ki ne ustvarja nobenih obveznosti med strankama. Pravno podlago za nastanek obveznosti lahko predstavlja le dogovor na podlagi soglasja volj udeleženih strank, povzročitev škode, neupravičena obogatitev, poslovodstvo brez naročila ali enostranska izjava volje. Račun, kot računovodska listina, ima pomen samo v zvezi s temeljem nastanka obveznosti in v skladu z njim. Obveznost tako obstaja, če zanjo obstaja pravna podlaga, ne glede na to, ali je upnik izdal račun in kdaj ga je izdal.
Za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka za vračilo neupravičeno unovčene bančne garancije je odločilno katere napake so se pojavile od začetka garancijske dobe pa do poziva na izplačilo bančne garancije, ali je tožene stranka pravilno in pravočasno uveljavljala jamčevalne zahtevke ter kakšni so bili utemeljeni stroški za odpravo napak iz pravilno in pravočasno uveljavljanih jamčevalnih zahtevkov.
Tožeča stranka se svoje odgovornosti za napake ne more razbremeniti s trditvami, da za napake ni odgovorna, ker je dela izvedla v skladu s projektom oziroma v skladu s spremembami projekta. Le okoliščina izvedbe del v skladu z v projektu oziroma spremenjenemu projektu predvidenimi rešitvami in materiali izvajalca ne razbremeni odgovornosti za napake. Četudi je delo izvedeno po projektu, to namreč še ne pomeni, da ga je izvajalec izvedel kvalitetno in v skladu s pravili stroke.
Ker je bila tožeča stranka v okviru svojih pogodbenih del dolžna izvesti hidroizolacijo objektov, pri čemer je bil problem zalednih vod v pretežni meri v času izvedbe pogodbenih del že ustrezno rešen (drenažni kanal), je po oceni pritožbenega sodišča odgovorna za zamakanje, ki je posledica tako padavinskih kot zalednih vod. Bistveno za odločitev je, da je bila tožeča stranka dolžna izvesti hidroizolacijo objektov. Kakšen je namen hidroizolacije, je pritožbeno sodišče že pojasnilo. Zato predstavlja napako vsakršno zamakanje v objekt.
Očitne napake so tiste napake, ki bi jih pri običajnem pregledu opazil oziroma ugotovil skrben človek s povprečnim znanjem in izkušenostjo človeka (subjekta) enakega poklica in stroke kot naročnik. Običajen pregled opravljenega posla je način pregleda, ki se v poslovni praksi najpogosteje opravi pri poslu enakih značilnosti in praviloma ne obsega uporabe posebnih pripomočkov in naprav in tudi ne posebnega (specializiranega) strokovnega znanja. Skrite napake pa so vse tiste, ki niso očitne. To so tiste napake, ki jih pri običajnem pregledu ob prevzemu opravljenega posla ni mogoče ugotoviti, temveč se pokažejo pozneje.
Kot trditve tožene stranke glede utemeljenosti višine stroškov odprave napak je v tem primeru v skladu s sodno prakso treba šteti tudi navedbe v specifikacijah računov tožeče stranke, predračunu za sanacijo del iz II. faze obnove hotela v okviru III. faze obnove hotela in v računih izvajalcev, ki so odpravljali napake. Tožena stranka se je namreč na te listine sklicevala kot na del svoje trditvene podlage. Z njimi je bila tožeča stranka med postopkom pred sodiščem prve stopnje nedvomno seznanjena. Povzemanje vsebine specifikacij računov tožene stranke in specifikacij številnih računov izvajalcev, ki so odpravljali napake, v navedbe tožene stranke bi bilo neracionalno zaradi obsežnosti.
gospodarski spor majhne vrednosti - prepozna pritožba - vročanje sodnih pisanj - fikcija vročitve - začetek teka roka za vložitev pritožbe - sklep o zavrženju pritožbe - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - stroški odgovora na pritožbo - povrnitev stroškov odgovora na pritožbo
Iz vročilnice izhaja, da je bilo pisanje puščeno v hišnem predalčniku 9. 1. 2023. Kljub navedenemu datumu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila izpodbijana sodba toženi stranki dejansko vročena 7. 1. 2023. Četrti odstavek 142. člena ZPP namreč določa, da če naslovnik pisanja ne dvigne v 15 dneh, se šteje, da je bila vročitev opravljena s potekom tega roka, na kar je treba naslovnika v obvestilu opozoriti. Rok 15 dni (šteto od obvestila z dne 22. 12. 2022) se je iztekel 7. 1. 2023, zato je treba v skladu s fikcijo vročitve šteti, da je bila vročitev opravljena tega dne (in ne 9. 1. 2023, ko je vročevalec pisanje dejansko pustil v hišnem predalčniku).
sklep o valorizaciji preživnine - znižanje preživnine za otroka - razporeditev preživninskega bremena - prestajanje zaporne kazni - nadomestilo preživnine
Sodišče prve stopnje je preživninsko breme nepravično porazdelilo. Čeprav ima nasprotna udeleženka možnost, da si priskrbi dodatno zaposlitev, saj ni zaposlena za polni delovni čas, je treba upoštevati tudi dejstvo, da je na njej zaradi odsotnosti očeta vse breme vzgoje in varstva mladoletne hčerke. Po drugi strani ima predlagatelj na prestajanju zaporne kazni pokrite osnovne bivanjske in življenjske potrebe ter lahko zasluženi znesek v pretežni meri nameni za kritje preživninskih potreb mld. deklice. Pritožbeno sodišče je zato ocenilo, da primerno porazdelitev preživninskega bremena predstavlja plačilo preživnine v znesku 80 EUR, ki ga bo predlagatelj glede na podatke o mesečnih prejemkih še zmogel, ob tem pa ne bo nastala bistvena razlika do nadomestila, ki ga je nasprotni udeleženki izplačal javni sklad.
Zagovornik z lastno dokazno oceno izpovedb prič in podatkov na katerih temelji prvostopenjska presoja o obstoju utemeljenosti suma, pravilnosti prvostopenjske ugotovitve le-tega ne more omajati.
Še preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi, je tožena stranka z dopisom z dne 6. 4. 2023 pritožbo umaknila. Drugi odstavek 334. člena ZPP določa, da dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - sistem afirmativne litiskontestacije - nevložitev odgovora na tožbo - pasivnost tožene stranke - priznanje dejstev - povrnitev nepremoženjske škode - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera višine odškodnine - pravična denarna odškodnina - trditvena podlaga tožbe - pisna izjava priče - povrnitev pravdnih stroškov - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini
Zamudna sodba namreč sloni na sistemu t. i. afirmativne litiskontestacije, ki ocenjuje toženčevo pasivnost kot priznavanje tožnikovih dejanskih navedb, sodišču dejanskega stanja ni treba ugotavljati, ampak vzame kot podlago zamudne sodbe dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
umik pritožbe - izjava o umiku pritožbe - ugotovitveni sklep
Še preden je pritožbeno sodišče odločilo o pritožbi, je tožena stranka z dopisom pritožbo umaknila. Dokler sodišče druge stopnje ne izda odločbe, lahko stranka umakne že vloženo pritožbo. Pritožbeno sodišče je zato izdalo ugotovitveni sklep o umiku pritožbe.
začasni odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter dokazov, ki jih je k obdolžilnem predlogu predložil predlagatelj (zapisnik o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo z dne 15. 1. 2023 ter fotografija pozitivnega testa DrugWipe 6S), iz katerih izhaja, da je obdolžencu naprava za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v slini pokazala pozitiven rezultat na kokain in benzodiazepin ter da je bil obdolženemu odrejen strokovni pregled.
Ti dokazi zadoščajo za zaključek, da je verjetnost, da je obdolženec vozil motorno kolo v cestnem prometu pod vplivom prepovedanih substanc večja od verjetnosti, da tega ni storil. Pritožba vsled navedenemu neutemeljeno vztraja na stališču, da je za začasen odvzem vozniškega dovoljenja po 113.b členu ZP-1 potrebno poročilo Inštituta za sodno medicino o toksikološki preiskavi.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 365-3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - prepoved razpolaganja z nepremičninami - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno stališče, da bi morala upnika zatrjevati in dokazati aktivno dolžnikovo ravnanje v smeri odtujevanja zatrjevanega skupnega premoženja z namenom onemogočanja izterjave njune terjatve. Po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ je pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve objektivna in ne subjektivna nevarnost, upnika pa v obravnavani zadevi začasno odredbo predlagata za zavarovanje nedenarne terjatve (in ne denarne).
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 39, 39/1, 39/1-4, 40, 40/1, 40/1-3, 42.
odmera nagrade in stroškov izvedenca - kriteriji za presojo zahtevnosti izvedenskega mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje - spor iz razmerij med starši in otroki
Ob primerjavi drugih primerov izvedenskih mnenj sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za zelo zahtevno, ne pa izjemno zahtevno izvedensko mnenje, kot je (zmotno) zaključilo sodišče prve stopnje. Običajna klinično psihološka izvedenska mnenja o običajnem dejanskem vprašanju v sporih iz razmerij med starši in otroki sodna praksa ocenjuje kot zahtevna, v primeru bolj kompleksne problematike, kot je podana v konkretnem primeru (dodatna vprašanja glede morebitne stiske mld. A. A., znakov nasilnih dejanj, travmatiziranosti, znakov spolne zlorabe, o morebitnih odklonih pri starših) pa gre za zelo zahtevno mnenje.
ZST-1 člen 12, 12/2, 34, 34/1, 34/4. ZPP člen 105a, 105a/3.
pritožba - pravica do pritožbe - pravni pouk - vsebina pravnega pouka - dolžnost plačila sodne takse - opozorilo na pravne posledice neplačila sodne takse - predlog za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo - zavrženje predloga za oprostitev plačila sodne takse - plačilni nalog za plačilo sodne takse - vsebina plačilnega naloga - višina sodne takse - neplačilo sodne takse za pritožbo - domneva umika pritožbe - sodna taksa za umik pritožbe - plačilo nižje takse
Pritožnik navaja, da v pravnem pouku sklepa ni bil opozorjen na konkretno višino sodne takse in na to, da če sodne takse ne plača, se mu kljub temu zaračuna nek znesek. V 105.a členu ZPP je določeno, da mora sodišče stranko (udeleženca) obvestiti zgolj o tem, da mora biti ob vložitvi pritožbe plačana taksa in na posledice neplačila iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, to je, da se bo štelo, da je pritožba umaknjena. Zakon nikjer ne določa, da bi moral biti že pravnem pouku sklepa naveden znesek sodne takse. Ta se določi v plačilnem nalogu.
ZP-1 člen 52, 52/2, 55, 55/2, 113.a/1. ZPrCP člen 27, 107, 107/8, 107/12. ZUP člen 78, 78/1.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep - utemeljen sum
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter zapisnika o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo z dne 20. 1. 2023 (priloga A1 spisa), iz katerega izhaja, da je obdolžencu naprava za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v slini pokazala pozitiven rezultat, da obdolženi zapisnika ni podpisal, da mu je bil odrejen strokovni pregled ter da je obdolženi odrejen strokovni pregled odklonil, čeprav je bil opozorjen na posledice odklonitve.
Potrditi je namreč zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru izpostavljeni zapisnik z dne 20. 1. 2023 ni očitno nezakonit.
Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega postopka v zvezi s preverjanjem psihofizičnega stanja udeležneca cestnega prometa in izpolnjenega zapisnika v zvezi z ugotovitvami tega posotpka zaključi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu prepovedane psihoaktivne snovi in če udeleženec tak zapisnik tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku.
ZPP člen 154, 154/1, 254, 254/2, 254/3, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 360, 360/1. OZ člen 642.
zavrnitev tožbenega zahtevka - predlog za postavitev novega izvedenca - drugo izvedensko mnenje - vprašanja izvedencu - dokazna ocena verodostojnosti prič - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - dogovorjena cena - ustni dogovor - naknadni dogovori - dodatna dela - pomanjkljiva trditvena podlaga
Stranka nima samodejne pravice do drugega (novega) izvedenskega mnenja. Potreba po angažiranju novega izvedenca iste ali podobne stroke mora biti utemeljena z razumnimi razlogi in ne le s strankinim nestrinjanjem. V vsakem primeru pa mora biti v dokaznem postopku vzpostavljen razumen dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev.