ZP-1 člen 52, 52/2, 55, 55/2, 113.a/1. ZPrCP člen 27, 107, 107/8, 107/12. ZUP člen 78, 78/1.
začasen odvzem vozniškega dovoljenja - ugovor zoper sklep - utemeljen sum
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da utemeljen sum, da je obdolženec storil očitani mu prekršek, izhaja iz vsebine obdolžilnega predloga ter zapisnika o postopku za prepoznavo znakov oziroma simptomov, ki so posledica prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v organizmu in njihovih presnovkov, ki zmanjšujejo njegovo sposobnost za vožnjo z dne 20. 1. 2023 (priloga A1 spisa), iz katerega izhaja, da je obdolžencu naprava za hitro ugotavljanje prisotnosti prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi v slini pokazala pozitiven rezultat, da obdolženi zapisnika ni podpisal, da mu je bil odrejen strokovni pregled ter da je obdolženi odrejen strokovni pregled odklonil, čeprav je bil opozorjen na posledice odklonitve.
Potrditi je namreč zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru izpostavljeni zapisnik z dne 20. 1. 2023 ni očitno nezakonit.
Preverjanje psihofizičnih sposobnosti udeležencev v cestnem prometu, kar je ena izmed bistvenih predpostavk za varno udeležbo v prometu, pa še ni postopek o prekršku, zato policisti tudi niso dolžni preizkušancem dajati nikakršnih pravnih poukov o njihovih pravicah. Šele, če se na podlagi opravljenega postopka v zvezi s preverjanjem psihofizičnega stanja udeležneca cestnega prometa in izpolnjenega zapisnika v zvezi z ugotovitvami tega posotpka zaključi, da ima udeleženec v cestnem prometu v organizmu prepovedane psihoaktivne snovi in če udeleženec tak zapisnik tudi podpiše, obstaja podlaga za vodenje postopka o prekršku.
Pritožbena zatrjevanja, da ne gre za hujši prekršek, saj ni storil prometne nesreče in ni nikogar življenjsko ogrožal, niso utemeljena, saj zgoraj povzeta določba 23. člena ZP-1 kot hujši prekršek določa vsak prekršek zoper varnost cestnega prometa, v zvezi s katerim je storilcu izrečena stranska sankcija najmanj 3 KT, s pravnomočnim plačilnim nalogo pa je bilo storilcu izrečenih 8 KT.
predlog za obročno plačilo sodne takse - zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse - dopustnost ponovnega predloga - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem)
Pravnomočni postanejo tudi procesni sklepi. Prepoved ne bis in idem po ustaljenih stališčih sodne prakse velja tudi v postopku za oprostitev plačila sodne takse. Kot nov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek pred sodiščem prve stopnje bi bilo mogoče obravnavati predlog tožnika le, če bi v novem predlogu navajal in izkazal spremenjene okoliščine, ki pa jih tožnik v ponovnem predlogu niti ne zatrjuje.
predlog za zavarovanje dokazov - zavrnitev predloga - dokaz z zaslišanjem prič - oteženo dokazovanje - stopnja verjetnosti - starost - pričakovana življenjska doba - splošno znano dejstvo o trajanju življenjske dobe - podatki o zdravstvenem stanju
Pritožnici utemeljeno opozarjata, da je sodišče prve stopnje zmotno zaključilo, da dejstva, ki sta jih navedli in so bodisi dokazana bodisi splošno znana, ne utemeljujejo predlaganega zavarovanja. Tudi v primeru, da zdravstveno stanje obeh prič trenutno ni slabo (drugačnih trditev predlagateljici nista ponudili), je že zaradi njune starosti treba upoštevati (splošno znani) dejstvi, da s starostjo spomin peša in da so mogoča tudi nenadna in nepredvidljiva poslabšanja zdravstvenega stanja. Bojazen, da bo zaslišanje prič kasneje težje ali celo nemogoče, je zato vsaj objektivno izkazana.
izvršba - izvršilni naslov - ugovor - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - trditveno breme - obrazloženost ugovora - predlog za odlog izvršbe - predlog za dopustitev revizije - razlogi za odlog izvršbe
Pritožbeno sodišče se v celoti strinja z oceno sodišča prve stopnje o neobrazloženosti ugovora. Dolžnik v ugovoru ni zanikal obstoja upničine terjatve, ki sicer izhaja iz izvršilnega naslova, in je sam navedel, da upničine denarne terjatve še ni v celoti poravnal, v ugovoru pa tudi ni navedel navedel nobenih pravno pomembnih dejstev in nobenega izmed ugovornih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo. Zato je pravilen zaključek sodišča prva stopnje, ki je dolžnikov ugovor v skladu s četrtim odstavkom 58. člena ZIZ zavrnilo.
Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, s katerimi dolžnik ponavlja navedbe v predlogu za odlog in izpodbija odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za odlog izvršbe. Sodišče prve stopnje je dolžniku pravilno pojasnilo, da predlog za dopustitev revizije, na katerega se je skliceval v predlogu za odlog in se ponovno sklicuje v pritožbi, ni izredno pravno sredstvo po 1. točki prvega odstavka 71. člena ZIZ, ampak bi to bila šele pravočasno vložena revizija po sklepu o dopustitvi revizije. Prav tako je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ni izpolnjen noben drug pogoj za odlog izvršbe, saj sporna nepremičnina ni dolžnikov dom, zato se sodišče prve stopnje pravilno ni ukvarjalo s vprašanjem sorazmernosti denarne terjatve glede na ugotovljeno vrednost nepremičnine, dolžnik pa tudi ni izkazal drugih posebno upravičenih razlogov za odlog.
ZIZ člen 270, 270/3, 272, 272/1, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3. ZPP člen 365-3.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - razveljavitev odločbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje - prepoved razpolaganja z nepremičninami - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - objektivna nevarnost - trditveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - prepoved odtujitve in obremenitve poslovnega deleža - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja zaradi zmotne uporabe materialnega prava
Utemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zavzelo zmotno stališče, da bi morala upnika zatrjevati in dokazati aktivno dolžnikovo ravnanje v smeri odtujevanja zatrjevanega skupnega premoženja z namenom onemogočanja izterjave njune terjatve. Po prvi alineji drugega odstavka 272. člena ZIZ je pogoj za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve objektivna in ne subjektivna nevarnost, upnika pa v obravnavani zadevi začasno odredbo predlagata za zavarovanje nedenarne terjatve (in ne denarne).
Pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da tožnica v spornem obdobju, aprilu in maju 2020 ni opravljala dela v rizičnih razmerah oziroma v nevarnih pogojih, da bi bila upravičena do vtoževanega dodatka. Pravilno je ugotovilo, da je toženka delo organizirala na način, da je bila možnost okužbe čim bolj omejena, in sicer po eni strani z navodili (delo od doma, uporaba mask in rokavic), po drugi strani pa z omejevanjem dostopa strank v prostore toženke (in tudi sprejemom strank na hodnikih).
Sodišče prve stopnje je zmotno zgolj na podlagi vsebine mnenja sodnega izvedenca kriminalistično tehnične stroke, da je potrditev identitete tožnice na videoposnetkih zaradi slabe kvalitete, oddaljenosti od kamer in nošenja maske neizvedljiva, štelo, da toženka očitka v odpovedi ni dokazala. Izvedba dokaza s sodnim izvedencem (vsaj v tem delu) niti ni bila potrebna, saj je tožnica sama, ko je bila zaslišana kot stranka na naroku za glavno obravnavo, potrdila, da je na spornih videoposnetkih.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00069574
KZ-1 člen 116, 116/4.
poskus umora - zakonski znaki - nizkotni nagibi - ljubosumje - sprememba prvostopne sodbe na drugi stopnji
Ljubosumje je bojazen koga, da bi izgubil ljubezen, naklonjenost kake osebe ter tudi nezadovoljnost zaradi uspehov ali prednosti koga, kot to določa tudi Slovar slovenskega knjižnega jezika. Iz izpodbijane sodbe ne izhaja, da bi bil obtoženec ljubosumen. Sodišče prve stopnje sklepa na ljubosumje obtoženca na podlagi zaljubljenosti obtoženca in na podlagi izpovedbe izvedenca. Na podlagi zaljubljenosti obtoženca še ni mogoče z gotovostjo sklepati tudi na ljubosumje, saj gre za različna čustva. V primeru zaljubljenosti gre za stanje, ko prevlada čustvena navezanost z upoštevanjem le dobrih, lepih strani, navedeno pa ne more z gotovostjo kazati na ljubosumje. Tudi izpovedba izvedenca, kot jo povzema sodišče prve stopnje, zgolj dopušča možnost obstoja ljubosumja glede na druge ugotovitve izvedenca, ne predstavlja pa prepričljivega zaključka izvedenca na podlagi njegovega dela.
Obtožencu se očita, da naj bi dejanje storil iz drugih nizkotnih nagibov v smislu 4. točke 116. člena KZ-1, ki naj bi ga predstavljalo ljubosumje. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugačne presoje že ugotovljenih dejstev ugotovilo, da ni dokazano, da bi obtoženec dejanje storil zaradi ljubosumja in s tem tudi ne zaradi drugih nizkotnih nagibov ter je posledično navedene očitke izpustilo iz izreka izpodbijane sodbe.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
VSL00066668
SPZ člen 8, 256, 256/1, 271, 271/1, 271/2, 271/4. GZ-1 člen 150, 150/1. ZBPP člen 46, 46/3.
stavbna pravica - zakonita stavbna pravica - pravica uporabe za gradnjo - stavbno zemljišče v družbeni lastnini - pravica uporabe stavbnega zemljišča - odstop od načela povezanosti stavbe in zemljišča - upravna dovoljenja - legalizacija objekta - zakonita gradnja - gradnja na tujem svetu - venire contra factum proprium - brezplačna pravna pomoč
Namen določbe drugega odstavka 271. člena SPZ je urediti položaje, ko lastnik stavbe ni pridobil (po ZLNLD) lastninske pravice na zemljišču.
Stavbna zemljišča v družbeni lastnini je upravljala občina, z njimi pa je razpolagala tako, da jih je dala v uporabo pravnim ali fizičnim osebam, in sicer z odločbo ali neposredno pogodbo proti plačilu.
Ker je sistem družbene lastnine dopuščal različen pravni režim na zemljišču in stavbi, zgrajeni na njem, dejstvo, da tožničin pravni prednik pred gradnjo ni pridobil pravice uporabe (za graditev) na zemljišču v družbeni lastnini, ne pomeni, da z gradnjo ni pridobil stavnopravnih upravičenj na stavbi.
Čeprav izdani (lokacijsko in gradbeno) dovoljenji ne predstavljata pravnega akta o prenosu pravice uporabe (akta o dodelitvi pravice gradnje), oziroma nimata takšne pravne moči kot jo ima dodeljena pravica uporabe (za graditev), velja kot pravno odločilno izpostaviti okoliščino, da je obe upravni dovoljenji izdal organ občine, torej organ subjekta, ki je lahko razpolagal s pravico uporabe.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pomanjkljiva trditvena podlaga - informativni dokaz z izvedencem - specifikacija materialnih stroškov
Dokaz z izvedencem je namenjen dokazovanju obstoja (ali neobstoja) določenega zatrjevanega dejstva in na načelni ravni tudi za ta dokaz velja, da ga ni dopustno izvajati v informativne namene - torej z namenom, da se ugotovi neko dejstvo, ki ga stranke niso zatrjevale. Le izjemoma sodna praksa dopušča, da stranka šele na podlagi ugotovitev in mnenja izvedenca oblikuje (povzame) trditve o pravnorelevantnih dejstvih, vendar to zgolj v primeru zahtevnih strokovnih vprašanj, glede katerih strankam ni mogoče očitati, da bi jih ob uporabi ustrezne skrbnosti morale poznati in jih določno zatrjevati že pred izvajanjem dokaza z izvedencem.
vrnitev v prejšnje stanje - zdravstveno stanje - komunikacijska tehnologija
Zdravstveno stanje je osebna zadeva pacienta, vendar brez podrobnih trditev v čem je bilo tako hudo, da zakonita zastopnica (ne le ob komunikacijskih možnostih, na kar se je sklicevalo sodišče prve stopnje, pač pa tudi ob drugih tehnoloških rešitvah) ni mogla v roku plačati sodne takse po vročenem plačilnem nalogu ne pomeni avtomatično opravičljivega razloga za zamudo.
Dolžnik opravlja plačila s pomočjo spletnega bančništva in za pravočasno plačilo sodne takse direktorici ni bilo potrebno zapuščati doma.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066203
KZ-1 člen 86.
nadomestitev izvršitve kazni zapora - zapor ob koncu tedna - osebne okoliščine na strani storilca
Sodišče, kot je že navedeno namreč izrečeno zaporno kazen nadomesti z zaporom ob koncu tedna le, če meni, da bo tak ukrep glede na težo, okoliščine in vzroke za dejanje ter glede na nevarnost, ki jo storilec predstavlja za družbo, smotrn. V obravnavani zadevi pa je prvostopno sodišče utemeljeno zaključilo, da okoliščine na strani obsojenca niso takšne, da bi opravičevale nadomestitev izrečene zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna. Zato je prvostopno sodišče predlog obsojenca tudi utemeljeno zavrnilo.
ZGD-1 člen 41, 42, 505, 510, 510/1, 516, 516/1, 516/3. ZSReg člen 34.
družba z omejeno odgovornostjo (d. o. o.) - sprememba družbene pogodbe - obveznosti družbenika - izključitev družbenika iz družbe - konkurenčna prepoved - kršitev prepovedi konkurence - sprememba družbene pogodbe v d.o.o. - prevzem dodatnih obveznosti - sklep družbenikov - potrebna večina za sprejem sklepa - soglasje
Kot poostritev prepovedi konkurence je po presoji pritožbenega sodišča treba upoštevati tudi sankcije za kršitev prepovedi, ki presegajo okvir v 42. členu ZGD-1 zakonsko določenih sankcij oziroma upravičenj, ki jih navedena norma daje - zahteva za odškodnino, za prepustitev poslov, sklenjenih za svoj račun kot posle, sklenjene za račun družbe, prenos koristi iz poslov, sklenjenih za svoj račun ali odstop pravice do odškodnine. Možnost izključitve družbenika v 18. členu družbene pogodbe, če krši pravila ZGD-1 o konkurenci pa je strožja sankcija od tistih, ki jih določa ZGD-1 v 42. členu. Pritožbeno sodišče zato soglaša s pritožnikom, da gre za tako spremembo družbene pogodbe, ki pomeni dodatno grožnjo oziroma bremenitev družbenika za ohranitev njegovega poslovnega deleža oziroma njegovega statusa v družbi. Šlo je torej za spremembo družbene pogodbe, ki za njeno veljavnost narekuje soglasno sprejetje sklepa vseh družbenikov o spremembi družbene pogodbe skladno s tretjim odstavkom 516. člena ZGD-1.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/6, 12a, 12a/2. ZBPP člen 13, 13/2. ZSVarPre člen 8, 8/1, 27, 27/1. ZUPJS člen 12, 12/1, 17, 17/1, 17/1-6.
predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo taks na podlagi sodne odločbe - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - ugotavljanje premoženjskega stanja prosilca - finančno stanje prosilca - dohodek, ki se upošteva - denarna sredstva na bančnem računu - prihranki prosilca - posojilo - pravni pouk o pritožbi - napačen pravni pouk - dovoljenost pritožbe zoper sklep o predlogu za oprostitev plačila sodne takse
Kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, znesek 6.155,11 EUR predstavlja sredstva na računu drugega tožnika. Pri tem pa ZUPJS niti ZSVarPre ne določata nobene izjeme, da se tak znesek (tudi če ga je nakazala na račun mati taksnega zavezanca) ne bi upošteval kot premoženje taksnega zavezanca.
ZDru-1 člen 7, 7/1, 13, 13/1, 13/3. ZPP člen 154, 154/3.
društvo - volitve organov društva - zavrnitev predloga - interni akt - stroški postopka
Že zato, ker je poslovnik izraz volje večine članov tožene stranke kot zveze društev, ravnanja njenega predsednika na volilni skupščini 17. 6. 2020 ni mogoče označiti kot protipravnega (samovoljnega).
Kot je v točki 12 obrazložitve navedlo že sodišče prve stopnje, bi morala tožeča stranka, če bi želela, da je tožba popolna in vsebinsko sposobna za obravnavo, najprej navesti in določno opredeliti poškodovane/uničene stvari, v zvezi s katerimi postavlja tožbeni zahtevek (navesti ID znake zemljiških parcel kmetijskih zemljišč, navesti naslove stavb, navesti odseke lokalnih cest). V nadaljevanju bi morala navesti, kolikšen znesek odškodnine zahteva za škodo na posameznem določno opredeljenem kmetijskem zemljišču oziroma na posamezni zaokroženi celoti kmetijskih zemljišč, nato pa navesti kolikšen znesek odškodnine zahteva za škodo na posamezni določno opredeljeni stavbi in kolikšen znesek odškodnine zahteva za škodo na posameznem odseku ceste. Soglašati je treba s stališčem sodišča prve stopnje, da je takšna zahteva odraz načela dispozitivnosti iz 2. člena ZPP, v skladu s katerim sodišče ne sme razporejati odškodnine po posameznih zahtevkih oziroma po posameznih postavkah premoženjskih škod, ampak je to (temeljna) pravica in obveznost tožeče stranke, ki mora v trditveni podlagi navesti, koliko odškodnine zahteva za vsako poškodovano stvar. Tožeča stranka bi morala po pravilnem stališču izpodbijane sodbe navesti tudi izvedena/potrebna sanacijska dela in stroške za odpravo škode poškodovanih/uničenih stvari, in sicer posebej za vsako posamezno določno opredeljeno kmetijsko zemljišče oziroma za posamezno zaokroženo celoto kmetijskih zemljišč, za vsako posamezno določno opredeljeno stavbo in za vsako posamezno določeno opredeljeno cesto. Sodišče prve stopnje je v točkah 28 in 29 ugotovilo, da tožeča stranka kljub pozivom z dne 16. 8. 2018 in z dne 11. 3. 2022 ni zatrjevala in v posledici tega tudi ne dokazala dejstev, na podlagi katerih bi sodišče prve stopnje lahko ugotovilo aktivno stvarno legitimacijo tožeče stranke za povračilo te škode. Tožeča stranka ni navedla, da je oziroma je bila v času škodnega dogodka lastnica poškodovanih objektov (Gasilskega doma v N. in Športnega parka S.) ali pa da ima oziroma je imela na teh stvareh katero drugo stvarno ali obligacijsko pravico ali interes, zaradi česar je poškodovanje teh nepremičnin predstavljalo poseg v njene pravice oziroma v njeno pravno sfero. Tožeča stranka je celo v prvem odstavku točke VIII tožbenih navedb navedla, da je zaradi posledic poplavnega dogodka prišlo na nepremičninah, "last oškodovancev", do zmanjšanja tržne vrednosti nepremičnin in v posledici tega iz enakih razlogov do zmanjšanja kvalitete bivanja. Že iz njenih navedb torej izhaja, da so poškodovani objekti v lasti tretjih oseb, zato je tožba neodpravljivo nesklepčna. Sicer pa tožeča stranka po pravilnih ugotovitvah izpodbijane sodbe ni nasprotovala trditvam tožene stranke, da je lastnik Športnega parka v S. Športno društvo S., lastnik Gasilskega doma v N. pa Prostovoljno gasilsko društvo N., pri čemer imata omenjeni društvi samostojno pravno subjektiviteto, ki je ločena od tožeče stranke, zaradi česar slednja nima aktivne stvarne legitimacije za zahtevek na povračilo škode zaradi poškodb športnega parka oziroma gasilskega doma. Enako velja za zahtevek z naslova "zmanjšanje kvalitete bivanja", pri čemer je tožeča stranka pravna oseba, za katero takšen zahtevek ne more predstavljati pravno priznane škode.
SPZ člen 31, 31/1, 33, 33/1, 33/3. ZTLR člen 51. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 365, 365/1-2, 366, 424, 426.
motenje posesti - posestno varstvo - zadnja mirna posest - ekonomski interes za posestno varstvo - zloraba pravic - služnostna pravica - izguba posesti - protipravnost motenja posesti
Ekonomski interes posestnika ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Sodišče se v motenjskih pravdah lahko ukvarja z vprašanjem, ali ima tožnica ekonomski interes za zahtevano posestno varstvo, to pa v okviru presoje, ali obravnavani zahtevek pomeni tako izvrševanje pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana, in morali. Ugotavljanje obstoja ekonomskega interesa v motenjskih pravdah ima torej lahko pomen le takrat, kadar bi se utegnilo izkazati, da je tožba šikanozna, da torej tožnica kot posestnik zlorablja svoje pravice, ki mu jih daje pravni red. Ekonomski interes tožnice za posestno varstvo je torej treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
ZPP člen 274. ZDR-1 člen 85, 85/1. URS člen 23. OZ člen 134, 134/1. ZSDU člen 67.
zavrženje tožbe - opozorilo pred odpovedjo - sodno varstvo - delavski predstavnik
Neutemeljeno je pritožbeno zavzemanje, da pisno opozorilo vsebuje pisno obtožbo po 23. členu URS, zoper katero ima tožnik sodno varstvo, oziroma lahko tudi na podlagi prvega odstavka 134. člena OZ zahteva odpravo oziroma razveljavitev obtožbe. Pisno opozorilo iz prvega odstavka 85. člena ZDR-1 je namreč enovit akt in ne vsebuje pisne obtožbe kot samostojnega pravnega akta.