ZFPPIPP člen 103, 103/4, 103/4-1, 114, 114/1, 114/1-3, 122, 122/5, 224, 224/1, 224/2, 224/2-2, 226, 233, 233/1, 233/7, 233/8, 402, 402/2. OZ člen 261, 261/1, 753.
postopek osebnega stečaja - predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka - vračilo predujma - stečajna masa - vrednost unovčene stečajne mase - stroški skladiščenja - bančni stroški - nadomestilo upravitelja - nadomestilo za izvajanje dodatnih nalog - nadomestilo za izdelavo otvoritvenega poročila - nadomestilo upravitelja za opravljanje nadzora
Vrednost unovčene mase je mogoče doseči na različne načine, kar je povezano s stroški v zvezi z unovčenjem. V konkretnem primeru je treba upoštevati, da upravitelj opreme, ki je bila skladiščena na treh različnih mestih ni mogel prodati, ne da bi jo prevzel. Skladiščnik pa je upravičen do plačila za hrambo in ima pridržno pravico na premoženju, ki ga hrani, dokler ne prejme plačila. Unovčena stečajna masa predstavlja razliko med kupnino, doseženo s prodajo opreme in stroški skladiščenja.
Upraviteljevo nadomestilo za opravljanje nadzora nad dolžnikom v postopku odpusta obveznosti v minimalnem znesku bi moralo biti upoštevano v smislu osmega odstavka 233. člena ZFPPIPP, kot znesek skupaj z zneskom za najnižje nadomestilo upravitelja in stroškov po sedmem odstavku 233. člena ZFPPIPP. Le, če bi vrednost unovčene stečajne mase v postopku osebnega stečaja presegala vsoto obeh minimalnih nadomestil, bi nastala pravna podlaga za vrnitev presežka sredstev unovčene stečajne mase v proračun. Gre namreč za pravno praznino, ki jo je treba zapolniti s smiselno uporabo določbe osmega odstavka 233. člena zakona, upoštevajoč posebnosti postopka osebnega stečaja, predvsem stroškov nastalih v zvezi z odpustom obveznosti.
Zakon o sodnih taksah (1990) tarifna številka 4021, 4022.
ugovor zoper plačilni nalog - sodna taksa za ugovor - višina sodne takse
Tar. št. 4021 ZST-1 zajema vse oziroma oba ugovora zoper sklep o izvršbi, torej tako na podlagi izvršilnega naslova kot na podlagi verodostojne listine.
SPZ člen 31, 31/1, 33, 33/1, 33/3. ZTLR člen 51. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 350, 365, 365/1-2, 366, 424, 426.
motenje posesti - posestno varstvo - zadnja mirna posest - ekonomski interes za posestno varstvo - zloraba pravic - služnostna pravica - izguba posesti - protipravnost motenja posesti
Ekonomski interes posestnika ni pogoj za utemeljenost zahteve za sodno varstvo posesti. Sodišče se v motenjskih pravdah lahko ukvarja z vprašanjem, ali ima tožnica ekonomski interes za zahtevano posestno varstvo, to pa v okviru presoje, ali obravnavani zahtevek pomeni tako izvrševanje pravice do posestnega varstva, kot ustreza namenu, zaradi katerega je posest varovana, in morali. Ugotavljanje obstoja ekonomskega interesa v motenjskih pravdah ima torej lahko pomen le takrat, kadar bi se utegnilo izkazati, da je tožba šikanozna, da torej tožnica kot posestnik zlorablja svoje pravice, ki mu jih daje pravni red. Ekonomski interes tožnice za posestno varstvo je torej treba presojati z vidika preprečitve in sankcioniranja samovoljnih posegov v obstoječe posestno stanje oziroma z vidika preprečitve zlorabe pravic.
Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. ZDR-1 člen 154, 154/1.
odškodnina za neizkoriščen odmor - odmor med delovnim časom - dežurni policist - zamenjava delavca
Tožniku se ni bilo treba obračati na toženko z namenom, da bi mu priznala pravico do odmora. Kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, je bila tožniku zamenjava za čas odmora zagotovljena. Njegov dogovor s sodelavcem je bil potreben le zaradi določitve časa koriščenja odmora oziroma zamenjave, medtem ko je osebo, ki je bila dolžna zamenjati dežurnega policista, toženka določila vnaprej z vsakokratnimi razporedi dela. Takšna ureditev koriščenja odmora oziroma realizacije priznane pravice ne pomeni kršitve pravil, ki jih našteva pritožba.
ZDR-1 člen 61, 61/1, 200. OZ člen 619. ZUTD člen 163, 163/3.
obstoj delovnega razmerja - elementi delovnega razmerja - posredovanje delavcev drugemu uporabniku - poslovni model - zloraba - dejanski delodajalec - delna razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Toženka je bila tožnikov dejanski delodajalec, saj je obstajala trajna potreba po njegovem delu, zato je njena odgovornost enaka odgovornosti delodajalca za prejemke iz delovnega razmerja.
Sodišče prve stopnje zaradi materialnopravno zmotnega stališča, da je tožnik delo za toženko opravljal kot napoteni delavec, ni ugotavljalo bistvenih dejstev, ki se nanašajo na tožnikov zahtevek v zvezi s prikrajšanjem pri prejemkih iz delovnega razmerja.
lastninska pravica na stavbi - lastninska pravica na stavbnem zemljišču - načelo povezanosti zemljišča in objekta - pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice - gradnja na tujem - obnova objekta - dogovor o skupnih vlaganjih - uporaba prehodnih določb SPZ - sodna taksa - taksa za zavlačevanje postopka - krivda stranke - odmera sodne takse
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je občina prepustila tožeči stranki prostor le na podlagi najemne pogodbe, da sta obe stranki vlagali v obnovo objekta, ni mogoče govoriti o pridobitvi pravice uporabe na objektu in s tem za položaj iz 271. člena SPZ.
Ker je šlo za razpis prvega naroka z dne 10. 1. 2022, tožba pa je bila vložena 1. 7. 2020, je imela tožeča stranka po svojem pooblaščencu dovolj časa, da bi vložila pripravljalno vlogo in dokaze. Pri tem je treba opozoriti tožečo stranko, da predstavlja določba 286.a člena ZPP pravno podlago glede pravil o prekluziji, ne pa sankcijo povezano z določbo 33. člena ZST-1.
Po določbi 33. člena ZST-1 sodišče lahko izreče oziroma naloži takso stranki ali pooblaščencu. Sodišče se je odločilo, da gre za ravnanje pooblaščenca, ki je dobil vabilo za narok pravočasno in bi lahko pred tem vložil pripravljalno vlogo. Odvetnik ni pojasnil, da je šlo za tak primer, ko bi od stranke dobil prepozno listine.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 330, 330/1, 330/2, 330/3, 383, 383/1. OZ člen 435, 435/1.
prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine v stečajnem postopku - začetek prodaje - sklep o prodaji - dolžnik vpisan kot lastnik v zemljiško knjigo - ovira za prodajo premoženja - izločitvena pravica - prijava izločitvenih pravic - pravočasna prijava izločitvene pravice - rok za prijavo izločitvene pravice - prepozna prijava izločitvene pravice
Ovira za prodajo je (le) pravočasno prijavljena izločitvena pravica (tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP), torej prijavljena v trimesečnem roku za prijavo izločitvene pravice (prvi odstavek 299. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP). Ker upnik izločitvene pravice na predmetu prodaje v tem roku ni prijavil, se neupravičeno upira prodaji dolžnikovega premoženja. Nobena zakonska ovira iz 330. člena ZFPPIPP v zvezi s prvim odstavkom 383. člena ZFPPIPP za prodajo namreč ne obstaja.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066461
KZ-1 člen 135, 135/1. ZKP člen 371, 371/2.
kaznivo dejanje grožnje - resna grožnja z neposrednim napadom na življenje ali telo - zavrnitev dokaznih predlogov - dejansko stanje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca
Po presoji pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje ugotovitev in oceno, da je obdolženec kriv storitve očitanega mu kaznivega dejanja, tehtno utemeljilo ne samo na podlagi izpovedbe zaslišane oškodovanke B. B. (katere izpovedbo zagovornik neutemeljeno ocenjuje kot neverodostojno) in izpovedbe priče C. C., sina obdolženca in oškodovanke, temveč tudi izpisa SMS sporočil, ki sta si jih inkriminiranega dne pošiljala obdolženec in njegov sin.
izvršba - odločba o stikih - onemogočanje izvrševanja stikov z otrokom - največja korist otroka
V konkretnem primeru je šlo za enkratno 45 minutno zamudo zaradi udeležbe mld. otroka na podelitvi medalj v okviru zaključka smučarske šole v naravi. Upnik je bil o navedenem predhodno obveščen tako s strani šole, kot s strani dolžnice preko SMS sporočila. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje v točki 5 obrazložitve, se morejo stiki izvajati tako, da so v otrokovo največjo korist in v kolikor pride do situacije, kot je konkretna (smučarski tečaj), staršem ne sme biti vodilo togo vztrajanje do minute natančno pri določenih stikih, ampak maksimalna korist otroka.
Višje sodišče ocenjuje, da kazensko sodišče nima materialne podlage iz katere bi lahko sklepalo, da se je obdolženec izognil plačilu davčnih obveznosti, dohodnine ali davkov v primeru, če ne obstoji obremenilna davčna odločba. Takšno stališče višje sodišče opira tudi na strokovni članek dr. Mihe Šepca Tax Fin Lex, maj 2018, številka 16, ko natančneje opredeljuje vezanost biti kaznivega dejanja davčne zatajitve na davčni postopek.
zaslišanje zakonitega zastopnika stranke - zavrnitev dokaznega predloga - trditveno breme - ugovor zoper sklep o izvršbi
Dolžnost tožene stranke je bila, da po tem, ko je tožeča stranka svoj zahtevek utemeljila in tudi predložila dokazila o njegovem obstoju, dokaže, da je vtoževane terjatve plačala oziroma da naj jih iz kakšnih drugih razlogov ni bila dolžna plačati. Ker ni bilo nikakršnih trditev in tudi nikakršnih predloženih dokazov, ni bilo podlage, da bi sodišče prve stopnje zaslišalo zakonitega zastopnika dolžnika; če niso zatrjevana nikakršna dejstva, se jih z zaslišanjem ne da nadomestiti. Samo nasprotovanje zahtevku v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa za izpolnitev zahtev iz 212. člena ZPP ne zadostuje. Kakršnekoli navedbe v ugovoru, kljub temu, da je resnično, da predlogu za izvršbo na podlagi verodostojne listine listine niso predložene, pa so sicer resnične, vendar se tega ne dokazuje z zaslišanji.
V predsodnem postopku je prišlo do kršitve 6. točke 2. odst. 237. člena ZUP, ker je v postopku na drugi stopnji sodelovala oseba, katere pisno mnenje je bilo upoštevano pri izdaji prvostopenjske upravne odločbe. V zadevi je prišlo do bistvene kršitve pravil upravnega postopka, ker je pri odločitvi o pritožbi sodelovala oseba, ki bi zaradi upoštevanja njenega pisnega mnenja pri izdaji prvostopenjske odločbe morala biti izločena. Izpodbijana drugostopenjska upravna odločba ni zakonita zaradi bistvene kršitve upravnega postopka, zato bi jo že sodišče prve stopnje po ZDSS-1 moralo odpraviti.
Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa izpostavilo, da je bilo moč obdolžencu doslej vročiti le eno vabilo za zaslišanje. Razlog za to je dejstvo, da obdolženec sodišču ni sporočil naslova kjer bi bil dosegljiv. Nadaljnja vabila so že glede na to dejstvo in tudi glede na nezmožnost vročanja ostalih sodnih pisanj, vnaprej obsojena na neuspeh. Sodišče prve stopnje je izpostavilo tudi obdolženčevo bivanje na neznanem naslovu v tujini in iz vseh teh okoliščin je izhajalo, ko je v točki 10 pritožbeno izpodbijanega sklepa navedlo, da glede na zgoraj navedeno in ugotovljeno, katerikoli drugi milejši ukrep v tem primeru ne pride več v poštev, saj z milejšimi ukrepi zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in dokončanje tega postopka ne bi bila uspešna.
nadomestna vročitev - sodne počitnice / poletno poslovanje - tek pritožbenega roka - prepozna pritožba
Pritožnica je pritožbo vložila priporočeno po pošti 24. 8. 2022, torej po izteku pritožbenega roka, zato je njena pritožba prepozna (drugi odstavek 343. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00065722
SPZ člen 33, 33/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - opis motilnega ravnanja - določenost tožbenega zahtevka - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - materialno procesno vodstvo in njegove meje - posesorna in petitorna pravda - postopek za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi - zadnje posestno stanje - posestno varstvo javnega dobra - opuščeno javno dobro - izostanek razlogov o odločilnih dejstvih
Pritožba sicer opozarja, da pozorno branje tožbe privede do zaključka, da je tožeča stranka tudi na parceli 0002 99/55 zatrjevala motenje posesti in zahtevala, da se gradbiščna ograja tudi v tem delu postavi nazaj, a pritožbeno sodišče ne deli takšnega mnenja. Tožbene navedbe morajo namreč biti jasne, kar pa v obravnavanem primeru glede parcele 0002 99/55 ni izpolnjeno.
Na javnem dobru posestno varstvo ni mogoče, saj na njem tudi posest ni mogoča. Mogoče pa je dokazovati, da je določena nepremičnina dejansko izgubila lastnost, značaj in namen javnega dobra (opuščeno javno dobro). Na takšnem (opuščenem) javnem dobru je možna zakonsko varovana posest.
ZZVZZ člen 26, 29, 29/1, 29/4. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 138, 138/2. URS člen 51, 125, 156.
dnevno nadomestilo zaradi začasne nezmožnosti za delo - exceptio illegalis - vezanost sodišča na ustavo in zakon
Z ustavnopravnega vidika so vprašljive vse omejitve in pogoji, ki jih s podzakonskim aktom določa nosilec obveznega zdravstvenega zavarovanja. To velja tudi za pravico do nadomestila za bolniški stalež v konkretnem primeru, ki bi lahko bila le predmet zakonske ureditve in ne podzakonskega splošnega akta nosilca zavarovanja.
Prvostopenjsko sodišče je pravilno postopalo, ko pri presoji izpodbijanih upravnih odločb ni uporabilo 2. odst. 138. člena POZZ.
pravica do izjave - delovna nesreča - neposlovna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost delodajalca - navodila za delo - navodila delodajalca - strokovno vprašanje - navedba dokazov - dokaz z izvedencem - izvedenec za varstvo pri delu - pravica stranke do izvedbe predlaganih dokazov - zavrnitev dokaznega predloga za postavitev izvedenca - razlogi za zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve predlaganih dokazov - vsebinsko neprepričljiva obrazložitev sodišča
Sodišče predlaganih dokazov ni dolžno izvesti, če ima za to sprejemljive, ustavno dopustne razloge. Vendar pa v obravnavani zadevi razlogi za zavrnitev dokaznega predloga za imenovanje izvedenca s področja varstva pri delu ne sodijo v okvir prepričljivih, utemeljenih in ustavno sprejemljivih razlogov za zavrnitev dokaznega predloga.
ZPP člen 311, 311/1, 337, 337/1. OZ člen 288, 312, 312/2. Posebne gradbene uzance (1977) člen 22, 32.
pritožbene novote - gradbena pogodba - končna situacija - končni obračun - enotna cena - dodatna dela - nepredvidena dela - zadržanje sredstev - bančna garancija za odpravo napak - pobot terjatev - vračunavanje
Ne glede na to, da obe pravdni stranki obe situaciji imenujeta "končna situacija", je iz obravnavane zadeve očitno, da vsebinsko predstavlja končni obračun, torej obračun vseh opravljenih del, katerih plačilo zahteva tožeča stranka, zmanjšan za zahtevke tožene stranke.
Tako v pogodbi kot v splošnih določilih se je tožeča stranka zavezala, da enotne cene vsebujejo vse, da bo izdelek služil svojemu namenu, torej vsa nepredvidena, spremenjena in dodatna dela. Da nekaj predstavlja dodatno delo ob tako določenih enotnih cenah, pa mora predstavljati tudi nepredvidljivo delo, kar pa za konstrukcijo, na katero bo pritrjen mavčno kartonski strop, ne more veljati.
Ker je pravico do zadržanja sredstev tožena stranka uveljavljala že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, o tem pa se je tudi nadalje razpravljalo, ne gre za nedovoljene pritožbene novote.
Namen bančne oziroma zavarovalniške garancije iz pogodbe dovolj jasno izhaja, tudi sicer pa je pri gradbenih delih običajen dogovor za izstavitev (predvsem) bančne garancije, ki se uporabi za odpravo skritih napak, torej napak, ki se pojavijo v garancijski dobi in ki jih izvajalec ne odpravi. Dejstva, da nobene od teh garancij ni mogla predložiti zaradi okoliščin na strani tožene stranke, tožeča stranka ni dokazala.
Ta znesek terjatve tožeče stranke sploh še ni zapadel v plačilo. Tega zneska tako (še) ni mogoče toženi stranki naložiti v plačilo, zato v tej višini terjatev tožeče stranke (še) ne obstaja.
Višje sodišče pri plačilih ne more upoštevati pravil o vračunavanju iz 288. člena OZ, saj bi s tem odločilo v škodo tožene stranke, ki se je edina pritožila.
ZFPPIPP člen 299, 299/1, 299/4, 299/5, 330, 330/1, 330/3.
stečajni postopek nad pravno osebo - sklep o prodaji - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - ovira za prodajo premoženja - prijava izločitvene pravice - pravočasna prijava izločitvene pravice - sodna praksa
Zakon omogoča upniku uveljavitev izločitvene pravice do določene faze stečajnega postopka (prodaja premoženja) na način, da doseže izročitev predmeta, na katerem uveljavlja izločitveno pravico, v kasnejših fazah postopka pa mu omogoča, da pridobi pravico do izplačila denarnega zneska, doseženega s prodajo premoženja, ki je predmet izločitvene pravice. Sodna praksa tretji odstavek 330. člena ZFPPIPP v zvezi z 299. členom ZFPPIPP v zvezi s pravočasnostjo prijave izločitvene pravice, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, enotno in ustaljeno razlaga tako, da se kot pravočasna prijava, ki pomeni oviro za prodajo premoženja, šteje prijava izločitvene pravice pred začetkom prodaje, natančneje pred pravnomočnostjo sklepa o prodaji.