kaznivo dejanje grožnje - namen ustrahovanja ali vznemirjanja oškodovanca - dokazna ocena verodostojnosti prič
Namen ustrahovanja in vznemirjanja je namreč podan, ko storilec želi pri oškodovancu doseči občutek duševnega nelagodja zaradi predočene nevarnosti za življenje ali telo, kar je v obravnavani zadevi obdolženec glede na opisana ravnanja in povzete okoliščine nedvomno zasledoval in po prepričljivi izpovedbi oškodovanke tudi dosegel, saj je slednja prepričljivo pojasnila, da ni bila pretresena samo neposredno po dogodku, kot sta to potrdila priči B. B. in C. C., ampak se ga je bala dlje časa po obravnavanem dogodku, kot to izhaja tudi iz izpovedbe priče B. B.
ZKP člen 128, 248, 249.. ZPacP člen 44, 44/4.. Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES člen 4.
zapečatenje - zaupnost pacientovih osebnih podatkov - tajni podatki - pregled in prepisovanje kazenskih spisov
ZKP ne omogoča, da se izvedensko mnenje, ki vsebuje osebne podatke, samodejno označi kot strogo zaupno in kot tako zapečati v sodnem spisu.
128. člen ZKP dovoljuje pregled in prepis posameznih kazenskih spisov le tistemu, ki ima opravičen interes.
ugotovitev prekrška - pravica do izjave - osebna zaznava prekrška - uporaba mobilnega telefona med vožnjo
V primeru, ko se plačilni nalog izda na podlagi osebne zaznave uradne osebe prekrškovnega organa ugotovitve prekrška z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav, ima storilec možnost pripomb pred podpisom plačilni nalog, sicer pa je njegova pravica do izjave zagotovljena v postopku z zahtevo za sodno varstvo (ZSV).
izrek denarne kazni - sklep o začasni odredbi - začasna odredba o stikih - izterjava denarne kazni - izvršba po uradni dolžnosti - pogoji za izrek (nove) denarne kazni - kršitev kontradiktornosti postopka - preprečevanje stikov
Prvenstveni namen denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa je denarna kazen izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od dolžnika doseglo spoštovanje obveznosti iz začasne odredbe, ki je v dejanju, ki ga lahko izvrši le on sam. Ker gre za izvršilno sredstvo, izterjava denarne kazni nima nekega samostojnega „temelja“, temveč je ta nujno odvisna od obstoja obveznosti in odločitve o njeni prisilni izpolnitvi. Ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena, predstavlja pogoj, da sodišče lahko prične z izterjavo denarne kazni oziroma dovoli izvršbo po uradni dolžnosti.
Ali je prva nasprotna udeleženka obveznost izpolnila, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati pred opravo izvršbe izrečene denarne kazni in ne šele v fazi odločanja o ugovoru.
ZP-1 člen 144, 144/1, 172, 185, 187, 187/1. ZJRM-1 člen 6, 6/2.
postopek o prekršku - prekršek zoper javni red in mir - smotrnost uvedbe postopka - stroški zagovornika
Glede na to, da je sodišče prvo ugotovilo, da je mladoletnik, ki je sicer uspešen športnik – teakwondoist in se kot tak zaveda, da je fizično obračunavanje z drugimi nesprejemljivo in nevarno ter ki je že bil obravnavan zaradi drugih postopkov (postopek o prekršku in kazenski postopek), mladoletnega oškodovanca udaril v obraz, zaključek, da predmetni postopek ne bi bil smotrn oziroma da mladoletniku ne bi bilo smotrno izreči sankcije, ni mogoč. Pritožbeno izpostavljeno mnenje pristojnega Centra za socialno delo (CSD) ne izključuje sankcioniranje storilca v predmetnem postopku, saj ne glede na to, da iz poročila CSD izhaja, da mladoletnik prejema in sprejema pomoč, iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhajata takšna narava in okoliščine storitve prekrška, da so pritožbene trditve o nesmotrnosti predmetnega postopka neutemeljene.
Ker je dikcija prvega odstavka 144. člena v nasprotju s specialno določbo prvega odstavka 187. člena ZP-1, na kateri temelji odločitev sodišča prve stopnje o (drugih) stroških predmetnega postopka, pritožba utemeljeno opozarja na nezakonitost odločitve v zvezi s stroški mladoletnikove zagovornice.
OZ člen 619, 649, 649/2. ZPP člen 214, 214/1, 214/2, 339, 339/2-6, 339/2-14, 451, 454, 454/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - podjemna pogodba (pogodba o delu) - oblika pogodbe - ustna pogodba - veljavnost pogodbe - gradbena pogodba - oblika gradbene pogodbe - nepodpis pogodbe - namen obličnosti - forma ad probationem - dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - izostanek odgovora na navedbe nasprotne stranke - domneva priznanja nezanikanih dejstev - nesporno dejansko stanje - nepotreben dokaz z izvedencem - neizvedba dokazov nasprotne stranke - narok v sporih majhne vrednosti - izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - nedovoljen pritožbeni razlog - pritožbena novota - nedovoljene pritožbene novote
Ker je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da med strankama ni sporno dejansko stanje, ni bilo potrebno izvajanje dokaza z izvedencem. Tožena stranka se tudi ne more sklicevati na kršitve ZPP zaradi neizvedbe dokaza, ki ga je predlagala nasprotna stranka. Vsaka stranka mora namreč dokaze, katerih izvedbo želi, predlagati sama. Pred tem pa mora navesti dejstva, ki se bodo s temi dokazi dokazovala.
Tožnik v pritožbi v glavnem ponavlja navedbe, dane tekom postopka, do katerih se je prvo sodišče v sodbi že ustrezno opredelilo. Bistvene ugotovitve prvega sodišča so, da tožnik ni dokazal, da trifazni priključek ni deloval in da je pri njegovi izvedbi prišlo do napake. Dokaznega bremena za morebitno odškodninsko odgovornost toženke oziroma njeno neupravičeno obogatitev ni zmogel. Dokazna ocena prvega sodišča je zlasti glede presoje zastaranja zahtevkov in aktivne legitimacije tožnika skrbna in pravilna. Pritožbeno sodišče jo v celoti sprejema, pavšalne pritožbene navedbe pa je ne omajejo. Tudi pritožbena navedba, da naj bi sodišče ugotovilo, da je tožnik postavitvi izvedenca nasprotoval, je neizkazana, saj prvo sodišče v obrazložitvi sodbe takšnega zaključka ni podalo.
Ker v skladu z drugim odstavkom 202.e člena ZP-1 sodišče s sklepom prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja (med drugim tudi), če storilec v preizkusni dobi stori hujši prekršek, to pa je v skladu z drugim odstavkom člena 23 ZP-1 prekršek, za katerega se storilcu izreče stranska sankcija najmanj 3 (treh) kazenskih točk (KT) v cestnem prometu ali pa stranska sankcija prepovedi vožnje motornega vozila, je prvo sodišče ob zgoraj navedenih ugotovitvah storilcu utemeljeno in povsem zakonito preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj za preklic zadošča že pravnomočno izrečena sankcija 3 KT v zvezi s prekrškom zoper varnost cestnega prometa.
ZP-1 člen 17, 26, 26/6, 27. ZP-1 člen 17, 26, 26/6, 27.
posebne olajševalne okoliščine - omilitev sankcije - enotna sankcija
V predmetni zadevi gre nedvomno za stek prekrškov, zato je v primeru izreka omiljene sankcije potrebno upoštevati tudi določbo 27. člena ZP-1 v zvezi z določbo 17. člena ZP-1. Tako mora sodišče skladno z določbo prvega odstavka tega člena določiti sankcijo najprej za posamezen prekršek, nato pa izreči kot enotno sankcijo vse tako določene sankcije. Če so za prekrške, storjene v steku, določene sankcije iste vrste, se izreče enotna sankcija, ki je enaka njihovemu seštevku, vendar enotna sankcija ne sme presegati dvakratne največje mere posamezne vrste sankcije po tem zakonu. Če to opravičujejo okoliščine iz drugega, tretjega in petega odstavka prejšnjega člena, se za istovrstne prekrške v steku, za katere je izdana ena odločba o prekršku (56. člen ZP-1), lahko storilcu izreče enotna sankcija, ki ne dosega seštevka določenih sankcij ali ne presega največje mere posamezne vrste sankcije po tem zakonu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - SODNE TAKSE
VSL00066041
ZIZ člen 29b, 29b/5. ZPP člen 7, 212. ZST-1 člen 6, 6/3, 34a, 34a/1.
plačilo sodne takse - dokazilo o plačilu sodne takse - trditveno in dokazno breme - ugovor se šteje za umaknjen
Sodišče prve stopnje že pred izdajo sklepa vedno preveri, ali je sodna taksa plačana na način in v roku iz plačilnega naloga, in če plačila na predpisan način ne ugotovi, je na strani stranke trditveno in dokazno breme za uveljavitev nasprotnega. Stranka ima zato v pritožbi zoper sklep možnost zatrjevanja in dokazovanja plačila sodne takse, vendarle le z dovolj konkretnimi trditvami in predlaganjem ustreznega dokaza. Dolžnik v pritožbi zoper izpodbijani sklep sicer trdi, da je takso plačal pravočasno, vendar pa sodišču ni predložil dokaza o pravočasnem in pravilnem plačilu sodne takse. ZST-1 v večih določbah predpisuje, da se plačilo sodne takse dokazuje le z listinskimi dokazili, zato bi dolžnik plačilo sodne takse lahko dokazoval le z ustreznim potrdilom o plačilu, ki pa ga v pritožbi zoper izpodbijani sklep ni predložil.
nedovoljena pritožba zoper sklep višjega sodišča - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje - pritožba zoper sodbo sodišča druge stopnje
Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da ZKP ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje. Določbe 398. člena ZKP o pritožbi na vrhovno sodišče veljajo samo za sodbo sodišča druge stopnje,
ZPIZ-2 člen 85, 85/1, 85/1-4, 124, 124/3, 181, 181/6. ZPIZ-1 člen 101, 101/4. ZVZD-1 člen 1, 1/1, 17, 17/4.
nadomestilo za invalidnost - drugo ustrezno delo - začetek dela - sprememba izpodbijane sodbe
Delodajalec tožnika vse do izdaje odločbe z dne 24. 5. 2021 ni premestil na drugo delo. Iz navedene odločbe povsem jasno izhaja, da se delovno mesto, na katerega je razporejen, prilagodi šele s 1. 6. 2021. V tem primeru izpovedbe tožnikovih sodelavcev ne morejo nadomestiti izdane odločbe delodajalca. Če je bila ta odločba nepravilna oziroma nezakonita, bi moral tožnik zoper njo sprožiti ustrezne postopke.
zavrženje zahteve za obnovo kazenskega postopka - obnova kazenskega postopka - nova dejstva in dokazi - načelo proste presoje dokazov
Upoštevaje obstoječo procesno ureditev, ki omogoča presojo pravilnosti in popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja na dveh stopnjah oziroma v nekaterih primerih celo na treh, so predmet postopka obnove lahko torej zgolj novi dokazi in nove okoliščine, ki jih sodišča niso poznala in še niso presojala, nikakor pa v okviru obnove ne gre za ponovno presojo že znanih dejstev, dokazov in okoliščin. Tudi zgolj drugačna interpretacija že ugotovljenih dejstev ter morebitni lastni zaključki, vpogledi, sklepi ali pravna naziranja o zadevi ne zadostujejo kriteriju novote, kot jo predvideva zakon. Glede na to, da je obnova postopka izrecno usmerjena zgolj v presojo dejanskega stanja, ne more biti predmet tega postopka uveljavljanje kršitev materialnega in procesnega prava. V zvezi s tem predvsem ne more biti predmet postopka obnove ponovna presoja odločitev sodišč o izsledkih dokazov, ki so bili izvedeni v okviru postopka dokazovanja na prvi stopnji sojenja, kar jasno že pojmovno ne predstavlja novote. Vsi, pred sodiščem prve stopnje izvedeni personalni in listinski dokazi, so namreč že bili ustrezno materialno ovrednoteni ter tudi predmet presoje pred pritožbenim sodiščem in kot res iudicata ne morejo biti (vnovič) predmet pritožbene obravnave.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00066356
KZ-1 člen 70a, 70a/2, 70a/5, 70b, 70b/1, 70b/2, 86, 86/3. ZKP člen 359, 359/3.
varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja na prostosti - prestajanje kazni zapora na odprtem oddelku - pogojni odpust - sprememba ukrepa - razveljavitev sklepa
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom obsojenki z izrekom, da preostanek zaporne kazni prestane v zavodu, omejilo prostost, na drugi strani pa ji je izreklo varnostni ukrep, kateri zaradi svoje prostostne narave z zavodskim ukrepom ni združljiv.
trajna nezmožnost za delo - dokazna ocena izvedenskega mnenja - imenovanje drugega izvedenca - poslabšanje zdravstvenega stanja - popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje
Sodišče je pravilno ugotovilo, da izkazano poslabšanje v letu 2021 ne more biti upoštevano pri konkretni oceni invalidnosti, ker gre za časovno obdobje, ki ne zapade pod referenčni datum izpodbijanih odločb.
Pri opredelitvi invalidnosti ni pomembno samo tožničino zdravstveno stanje oziroma njene diagnoze, temveč tožničin poklic. Večkrat je že bilo poudarjeno, da nestrinjanje in nezadovoljstvo z izvedenskim mnenjem, ki ni skladno s pričakovanjem tožnika, le-temu avtomatično ne odvzame veljave ter ne vzpostavi vsebinskega razloga za imenovanje drugega izvedenca.
Upoštevajoč tarifno številko 19 Odvetniške tarife se je vrednost spora gibala v intervalu med 10.000 in 20.000 odvetniških točk (6.000 do 12.000 EUR), kar predstavlja izhodiščno vrednost storitve v višini 400 točk. Pritožba zato utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje izhajalo iz prenizke izhodiščne vrednosti (300 točk), kar je vplivalo na prenizko odmero odvetniških stroškov.
O stroških postopkih, ki so strankama nastali v prvotnem in ponovljenem postopku, je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, razen glede stroškov prve in tretje pripravljalne vloge.
priznanje tuje sodne odločbe - dokazilo o plačilu - poizvedbe
Če oseba, zoper katero naj bi se denarna sankcija izvrševala, predloži dokazilo, da je znesek iz denarne sankcije v celoti ali delno plačan ali izvršen na drug način v katerikoli državi članici, mora glede na 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1 domače sodišče organu države izdaje, ki je izdal odločbo, določiti primeren rok, ki ne sme biti daljši od enega meseca, v katerem naj mu ta pošlje ali dopolni potrdilo ali posreduje dodatne podatke, potrebne za odločitev, ter ga opozoriti, da bo izvrševanje po neuspešnem poteku roka v celoti ali delno zavrnilo.