denarna odškodnina - premoženjska škoda - pravočasna vložitev tožbe - prekluzivni rok za vložitev tožbe - rok za vložitev tožbe - odškodninska tožba - premoženjsko pravni zahtevek v kazenskem postopku - zaplemba stvari v kazenskem postopku
Iz zakonske dikcije jasno izhaja, da se trimesečni rok iz tretjega odstavka 76. člena KZ-1 nanaša le na primere, ko oškodovanec zahteva poplačilo škode iz storilcu zaplenjene premoženjskopravne koristi. Ne KZ-1 ne katerikoli drug predpis pa oškodovancu ne prepoveduje vložitve odškodninske tožbe tudi neposredno zoper povzročitelja škode – storilca kaznivega dejanja. Drugačna razlaga bi bila pretirano utesnjujoča, brez podlage v zakonu in bi nedopustno omejevala pravico oškodovanca do povrnitve škode ter do sodnega varstva.
trajanje začasne odredbe - nastop pravnomočnosti - zavarovanje denarne terjatve
Upnik mora imeti v mislih, da z nastopom pravnomočnosti še ne bo nujno prišel do zavarovanja. S tem trenutkom odločba ne bo nujno tudi izvršljiva. Upnik, ki je predlagal prekratko veljavnost začasne odredbe lahko še pred potekom predlaga podaljšanje. Zato lahko gre pri trajanju začasne odredbe in roku za vložitev tožbe za različna časovna trenutka. ZIZ ne določa, da bi morala biti enaka.
Tožnik je z vložitvijo tožbe zasledoval pravno zaščiten interes, da ima v okviru sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja izbrano osebno zdravnico, ki je ob vložitvi tožbe ni imel. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na odločilno dejstvo, da je bila tožniku po vloženi tožbi, 15. 12. 2022 določena osebna izbrana zdravnica v Zdravstvenem zavodu A. Tožnik je priznani pravni interes v tem socialnem sporu tako izkazoval le do 15. 12. 2022. Ker si tožnik po izbiri svoje zdravnice, svojega pravnega položaja v tem sporu ne bi mogel več izboljšati, pravni interes ni podan.
Upnik je vložil predlog za izdajo začasne odredbe in v skladu s 3. točko tar. št. 31 OT se zanj odmeri nagrada 50 % iz tar. št. 19 OT glede na vrednost spornega predmeta.
izvršba - ugovor zoper plačilni nalog - zavrnitev ugovora - potrdilo o plačilu sodne takse - nalog za plačilo sodne takse - razlogi za ugovor - neplačilo sodne takse
Ob ugotovitvi, da dolžnika sodne takse v zvezi z vloženo pritožbo zoper sklep z dne 28. 2. 2023 nista plačala in tudi nista plačala zneskov, odmerjenih po dveh pomotoma izdanih plačilnih nalogih z dne 11. 7. 2022 za njuni pritožbi z dne 8. 7. 2022, niti v ugovoru niti v pritožbi pa potrdila o opravljenem plačilu ne prilagata, so neutemeljene njune pritožbene navedbe o plačilu sodne takse in neobstoju njune taksne obveznosti. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo njun ugovor kot neutemeljen.
ZUTD člen 65, 65/2, 65/3, 65/4, 65/5, 118, 118/7, 140.
vračilo prejetih javnih sredstev - denarno nadomestilo za čas brezposelnosti - pravnomočna upravna odločba
Odločba, s katero je tožencu prenehala pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, je postala pravnomočna, kar upoštevajoč določila ZUTD in OZ predstavlja podlago za vračilo neupravičeno pridobljenega zneska.
procesni sklep - dopolnitev izvedenskega mnenja - določitev stikov med staršem in otrokom - največja korist otroka
Ker je izvedenka ugotovila, da imata oba starša zelo podobne starševske kapacitete, se nakazuje možnost zaupanja otroka v varstvo in vzgojo obema. Izvedenka naj zato poda strokovno oceno predloga pritožnika glede režima stikov oz. preživljanja časa z B. B. ter svoj predlog o tem, kako naj se (verjetno postopno) povečuje obseg stikov med B. B. in očetom, kdaj bi bilo glede na primarno navezanost B. B. na mamo, ki je pogojena s starostjo B. B., v njeno največjo korist, da se preživljanje časa z vsakim od staršev (bolj) uravnoteži ter kakšen naj bo dolgoročni način preživljanja časa B. B. z vsakim od staršev.
ZPP člen 8, 213, 339, 339/2, 339/2-14,. ZPIZ-2G člen 121. ZPIZ-1 člen 397.
nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno zaposlitev - odškodnina zaradi ravnanj pooblaščene uradne osebe pri vodenju in odločanju v upravnem postopku - neizvedba dokazov
Sodišče je pravilno ugotovilo, da ni utemeljen tožnikov zahtevek za prekvalifikacijo nadomestila plače za čas čakanja na ustrezno delo v delno invalidsko pokojnino. Upoštevajoč ustavno odločitev obstoji le podlaga, da tožnik ohrani pravico do starega nadomestila v nespremenjeni višini in se mu zagotovi le nadaljnje izplačevanje tega zneska. Določilo 121. člena ZPIZ-2G pa ne daje podlage za priznanje nove pravice nadomestila z ohranitvijo ugodnejše višine v znesku, kot to zahteva tožnik.
Napake v postopku pri presoji dokazov in pri uporabi materialnega prava, ki so odpravljive v postopku s pravnimi sredstvi, same zase ne pomenijo protipravnega ravnanja, še toliko bolj, če so v postopku s pravnimi sredstvi odpravljene. Sodišče je pravilno izpostavilo, da v tožnikovi zadevi ni šlo za ravnanje organa z namenom škodovanja tožniku. Nepravilna in v sodnem postopku spremenjena odločitev o ustavitvi izplačevanja nadomestila, pa sama po sebi še ne pomeni protipravnega ravnanja po kriterijih civilnega delikta.
pravočasnost vloge - osebno vročanje odločbe - vročanje pisanj pooblaščencu
Sodišče naslova stranke ne ugotavlja po uradni dolžnosti. Sodno pisanje se vroča na naslov, ki ga v prvi vlogi navede tožeča stranka. Če je vročitev na tem naslovu uspešno opravljena, pa je od tedaj dalje obveznost stranke, da vsako spremembo svojega naslova nemudoma sporoči sodišču (prvi odstavek 145. člena ZPP).
Pooblaščenka je sodno pisanje, ki je vsebovalo dopolnitev tožbe tožeče stranke in poziv na odgovor v roku 8 dni na podlagi pooblastila prevzela, pri čemer se je ob njegovem prevzemu identificirala z osebnim dokumentom in pooblastilom. Razlogi za vložitev prepozne vloge so zato na strani toženca, saj ni preklical pooblastila za prevzem pošiljk, sodišča pa tudi ni takoj, kot to zahteva prvi odstavek 145. člena ZPP, obvestil o spremembi naslova.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog - zavrnitev pritožbe - neplačana sodna taksa
Prejem plačilnega naloga ni pogoj za veljavno plačilo sodne takse, saj ga sodišče izda le v primeru, če taksa ob nastanku taksne obveznosti ni plačana. Iz pritožbenih navedb in glede na referenco, ki je navedena na dokazilu o plačilu sodne takse, je tako očitno, da je tožena stranka sodno takso plačala za pritožbo v drugi zadevi in da sodna taksa v tej zadevi ni bila plačana.
Pravica do zakonitega sodnika je ustavna pravica, saj je vsakomur zagotovljena pravica, da mu sodi le sodnik, ki je izbran po pravilih, vnaprej določenih z zakonom in sodnim redom.
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 120, 121, 376. ZPrCP člen 37, 37/3.
vročitev pritožbe v odgovor - oškodovanec - državni tožilec - obdolženec - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu
Po 376. členu ZKP vroči sodišče prve stopnje izvod pritožbe nasprotni stranki (120. in 121. člen), ki sme nato v 15 dneh po njenem prejemu podati sodišču odgovor na pritožbo. V obravnavani zadevi oškodovanca nista nasprotni stranki obdolžencu, temveč je to državni tožilec, prav tako pa nista nasprotni stranki državnemu tožilcu. Vročitve pritožbe obdolženčevega zagovornika oškodovancem oziroma njihovemu pooblaščencu, da bi nanjo odgovorili, kadar ne gre za oškodovanca kot tožilca, zakon ne predvideva, prav tako se oškodovancu oziroma njegovemu pooblaščencu zaradi podaje odgovora ne vroči pritožba državnega tožilca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - JAVNA NAROČILA - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00065868
ZJN-3 člen 4, 5, 95, 95/4, 95/4-a. Uredba (EU) št. 1303/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o skupnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu, Evropskem kmetijskem skladu za razvoj podeželja in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo, o splošnih določbah o Evropskem skladu za regionalni razvoj, Evropskem socialnem skladu, Kohezijskem skladu in Evropskem skladu za pomorstvo in ribištvo ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 1083/2006 člen 127.
pogodba o sofinanciranju - sofinanciranje iz sredstev evropske kohezijske politike - finančni popravek - vračilo neupravičeno prejetih sredstev - kršitev pravil javnega naročanja - smernice COCOF - bistvena sprememba javnega naročila - spreminjanje bistvenih elementov razpisnih pogojev - neizpolnjevanje razpisnega pogoja - trditveno in dokazno breme - prevalitev trditvenega in dokaznega bremena - nadzor nad izvajanjem pogodbe - finančni vpliv kršitve na proračun Evropske skupnosti - obstoj škode - domneva - pavšalne trditve
Za vračilo neupravičeno izplačanih sredstev morata biti kumulativno izpolnjena dva pogoja: 1. odkrite morajo biti nepravilnosti v izvedenem postopku javnega naročanja in 2. obstajati mora dejanski ali možni finančni učinek na splošni proračun Evropske unije. Če eden od obeh pogojev ni izpolnjen, zahtevek ni utemeljen. Trditveno in dokazno breme o obstoju nepravilnosti je na toženi stranki. Možnost nastanka škode za proračunska sredstva ob odkriti nepravilnosti v postopku javnega naročanja pa se domneva.
Sprememba razdelitve deležev posla predstavlja bistveni element, saj uvaja pogoje, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega razpisa, omogočali udeležbo drugim ponudnikom. Če bi namreč tovrstna sprememba deležev izvedbe del nastopila že ob oddaji ponudbe, konzorcij ponudbe sploh ne bi mogel oddati, saj ne bi izpolnjeval pogojev iz razpisne dokumentacije. Na ta način so tako pri izvedbi javnega naročila nastale okoliščine, ki pomenijo diskriminacijo ostalih potencialnih ponudnikov, saj so nastali pogoji, ki bi, če bi bili del prvotnega postopka javnega naročila, omogočali udeležbo drugim ponudnikom.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ukrep prepovedi približevanja - nasilje v družini - ogroženost otroka - otrokovi stiki - hiter postopek - dokazni standard verjetnosti - vloga centra za socialno delo - varstvo otrokovih pravic
Upniku je bila zaradi nasilja izrečena prepoved približevanja dolžnici in njunemu sinu (ter sinu dolžnice). Res je sicer, da nasilje, ki se očita upniku, v sodnem postopku (še) ni dokazano; sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje po ZPND izreklo prepoved približevanja, je višje sodišče zaradi več procesnih kršitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, pravnomočne kazenske sodbe zoper upnika zaradi nasilja nad dolžnico ni. In prav ima pritožnik, da CSD ni pristojno za vodenje postopkov oziroma ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z nasiljem v družini. Vendar pa tudi ta postopek ni namenjen ugotavljanju, kaj točno se je dogajalo med staršema. Pomembno je le, ali je otrok ogrožen v smislu 157. člena DZ. Ker gre za hiter postopek, v katerem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti in ker nasprotnih dokazov ni, niti ne indicev, ki bi sodišču narekovali pridobivanje dokazov po uradni dolžnosti, je ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
Sodišče prve stopnje je odmerilo stroške izvršitelja za opravljena dejanja izvršbe. Pravilno je zaključilo, da so bili stroški izvršitelja za opravljena dejanja v obračunu izvršitelja potrebni za izvršbo in jih je pravilno naložilo v plačilo dolžniku.
vstop novega upnika v izvršbo - prehod terjatve - kvalificirane listine - formalno dokazno pravilo
V obravnavani zadevi ni razvidna povezava med terjatvijo, ki se izterjuje v tej izvršilni zadevi, s terjatvijo, katere prehod je predlagatelj izkazoval v predlogu za vstop v postopek kot novi upnik, in ne drži, da je upnik prehod terjatve izkazal s kvalificirano listino.
BREZPLAČNA PRAVNA POMOČ - CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00066672
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. OZ člen 131. ZBPP člen 46, 46/3.
odškodnina za nepremožensko škodo - zavrnitev tožbenega zahtevka - nezakonita odpoved delovnega razmerja - vzročna zveza med nedopustnim ravnanjem in škodo - neobstoj vzročne zveze - pritožbena obravnava - izvedenec psihiatrične stroke - izvedba dokaza z izvedencem - neizvedba predlaganega dokaza - kršitev pravice do izjave - pravno pomembno dejstvo
Ker je tožnica podala dokazni predlog za ugotovitev pomembnega dejstva, je bila z zavrnitvijo njegove izvedbe storjena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Izvedensko mnenje ne potrjuje tožničine navedbe, da je poslabšanje psihičnega zdravja posledica (nezakonite) odpovedi delovnega razmerja.
Tožnica ni dokazala vzročne zveze med zatrjevanim (in ugotovljenim) poslabšanjem zdravja in toženčevim nedopustnim ravnanjem.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - reševanje predhodnega vprašanja - zakoniti zastopnik pravne osebe
Na strani tožeče stranke nastopajo trije tožniki in v primeru zavrženja tožbe drugotožnika, bo še vedno obravnavana tožba prvotožnika in tretjetožnika.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev kazenskega zakona - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Ker je iz nadaljnjih pritožbenih navedb razvidno, da pritožnica predvsem ne soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče opozarja, da s tem ne uveljavlja v pritožbi zatrjevane bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, temveč v jedru graja dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Na načelni ravni pritožba uveljavlja tudi kršitev določb Ustave in EKČP, vendar jih skozi sicer obširna pritožbena izvajanja ne konkretizira, zgolj neobrazloženo taksativno naštevanje določil Ustave in EKČP pa ne more biti upoštevno. Posledično so uveljavljane kršitve brez ustrezne podlage in jih pritožbeno sodišče ne more preizkusiti.