odškodninska odgovornost - prometna nesreča dveh motornih vozil - krivdna odgovornost - vključevanje iz neprednostne na prednostno cesto - desno pravilo
Sporno je bilo, kateri od voznikov motornih vozil je krivdno odgovoren za obravnavani škodni dogodek – nesrečo, do katere je prišlo v stičišču dveh kategoriziranih občinskih javnih cest. Zavarovanka toženke se je vključevala z javne poti na lokalno cesto, prometni znaki, ki bi z vidika prednosti opredeljevali cesti, a niso bili postavljeni. Sodišče je glede na vse okoliščine primera zavrnilo toženkine trditve, da je šlo za enakovredni cesti, pri katerih je treba upoštevati desno pravilo.
zavrnitev predloga za izdajo začasne odredbe - ukrep prepovedi približevanja - nasilje v družini - ogroženost otroka - otrokovi stiki - hiter postopek - dokazni standard verjetnosti - vloga centra za socialno delo - varstvo otrokovih pravic
Upniku je bila zaradi nasilja izrečena prepoved približevanja dolžnici in njunemu sinu (ter sinu dolžnice). Res je sicer, da nasilje, ki se očita upniku, v sodnem postopku (še) ni dokazano; sklep, s katerim mu je sodišče prve stopnje po ZPND izreklo prepoved približevanja, je višje sodišče zaradi več procesnih kršitev razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, pravnomočne kazenske sodbe zoper upnika zaradi nasilja nad dolžnico ni. In prav ima pritožnik, da CSD ni pristojno za vodenje postopkov oziroma ugotavljanje dejanskega stanja v zvezi z nasiljem v družini. Vendar pa tudi ta postopek ni namenjen ugotavljanju, kaj točno se je dogajalo med staršema. Pomembno je le, ali je otrok ogrožen v smislu 157. člena DZ. Ker gre za hiter postopek, v katerem se odloča na podlagi dokaznega standarda verjetnosti in ker nasprotnih dokazov ni, niti ne indicev, ki bi sodišču narekovali pridobivanje dokazov po uradni dolžnosti, je ravnalo pravilno, ko je predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo.
trditvena podlaga - zaslišanje stranke - sklicevanje na dokaz kot del trditvene podlage
Nepravilno je pritožbeno zatrjevanje, da izpovedba tožnika, kot jo ta poda ob izvedbi dokaza z njegovim zaslišanjem, predstavlja del tožnikove trditvene podlage oziroma se lahko z izpovedbo tožnika dopolnjuje sicer pomanjkljiva trditvena podlaga tožnika.
procesni sklep - dopolnitev izvedenskega mnenja - določitev stikov med staršem in otrokom - največja korist otroka
Ker je izvedenka ugotovila, da imata oba starša zelo podobne starševske kapacitete, se nakazuje možnost zaupanja otroka v varstvo in vzgojo obema. Izvedenka naj zato poda strokovno oceno predloga pritožnika glede režima stikov oz. preživljanja časa z B. B. ter svoj predlog o tem, kako naj se (verjetno postopno) povečuje obseg stikov med B. B. in očetom, kdaj bi bilo glede na primarno navezanost B. B. na mamo, ki je pogojena s starostjo B. B., v njeno največjo korist, da se preživljanje časa z vsakim od staršev (bolj) uravnoteži ter kakšen naj bo dolgoročni način preživljanja časa B. B. z vsakim od staršev.
Tožnik je z vložitvijo tožbe zasledoval pravno zaščiten interes, da ima v okviru sistema obveznega zdravstvenega zavarovanja izbrano osebno zdravnico, ki je ob vložitvi tožbe ni imel. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na odločilno dejstvo, da je bila tožniku po vloženi tožbi, 15. 12. 2022 določena osebna izbrana zdravnica v Zdravstvenem zavodu A. Tožnik je priznani pravni interes v tem socialnem sporu tako izkazoval le do 15. 12. 2022. Ker si tožnik po izbiri svoje zdravnice, svojega pravnega položaja v tem sporu ne bi mogel več izboljšati, pravni interes ni podan.
odločba o premoženjskopravnem zahtevku - odvzem premoženjske koristi - subsidiarnost odvzema premoženjske koristi - odločba o odvzemu protipravne premoženjske koristi
Višje sodišče na tem mestu še ugotavlja, da glede presežka obdolžencu zaseženega denarja v višini 25,00 EUR, spisovni podatki ne izkazujejo kakršnegakoli dokazovanja lastništva oziroma upravičenca do le-tega, zato za presežek zaseženega denarja nad zneskom 600,00 EUR utemeljeno ni bilo odločeno o odvzemu premoženjske koristi obtožencu iz tega naslova, ker je ugotavljanje okoliščine kdaj stvar nedvomno pripada oškodovancu, dejansko vprašanje, ki v obravnavanem postopku v tem delu ni bilo izrecno obravnavano. Nedvomno pa sta instituta priznanja premoženjskopravnega zahtevka in odvzema premoženjske koristi obtožencu v razmerju medsebojne subsidiarnosti, saj v primeru, ko oškodovanec uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, odvzem premoženjske koristi ni aktualen, razen v presežku uveljavljanega zneska, če je ugotovljeno, da si jo je obtoženec s kaznivim dejanjem tudi dejansko pridobil.
Te ugotovitve so narekovale delno ugoditev pritožbi pooblaščenca oškodovanke, do dejanske vrnitve oškodovanke pa bo prišlo v nadaljnjem teku postopka oziroma ob izvršitvi končnih odredb v tej zadevi glede na zanesljivo izkazano upravičenje oškodovanke za vrnitev sredstev v navedeni višini.
preizkus terjatev in ločitvenih pravic - ugovor o prerekanju terjatve - ločitvena pravica - pogodba o odstopu terjatev v zavarovanje - odstop bodočih terjatev v zavarovanje - globalna cesija - določenost terjatve - določljivost terjatev - določno in konkretno opredeljen tožbeni zahtevek - ločitvena pravica, ki je nastala z vpisom v zemljiško knjigo - ločitvena pravica nastala na podlagi izvršilnega naslova - napotitev na pravdo o obstoju prerekane terjatve - izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neprava stvarna služnost - obstoj predmeta zastave - pravni interes za pritožbo - dokazi ne morejo nadomestiti manjkajočih trditev
Premoženje, ki je predmet ločitvene pravice, mora biti v prijavi terjatve določno opredeljeno.
Notarski zapis pogodb o odstopu terjatev v zavarovanje, na katere so se sklicevali upniki v prijavah terjatev in ločitvenih pravic, nimajo moči neposredno izvršljivih listin, zato ne predstavljajo izvršilnega naslova.
V zakonu ni podlage za stališče, da kvaliteta pravnomočnega in izvršljivega sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni enaka drugim listinam, ki jim zakon priznava lastnost izvršilnega naslova.
ZPIZ-2 člen 16, 116, 116/1, 194. OZ člen 190. ZUP člen 7. URS člen 154, 154/1.
vračilo preplačila - starostna pokojnina - neupravičena obogatitev - ignorantia iuris nocet - načelo pomoči prava neuki stranki
Tožnica se zoper odločbo, s katero je bilo ugotovljeno, da ima lastnost zavarovanca kot družbenik in poslovodna oseba gospodarske družbe za polni delovni čas 40 ur tedensko na podlagi 16. člena ZPIZ-2, ni pritožila. Ker gre za nesporna dejstva, ki so v tem sporu pravotvorna, je pravilen zaključek sodišča, da je tožnica, zaradi lastnosti zavarovanke po 16. členu ZPIZ-2, sporni znesek dolžna vrniti tožencu.
Četudi tožnica neupravičene obogatitve ni zakrivila s svojim krivdnim ravnanjem, je upoštevajoč določbi 190. člena OZ in 194. člena ZPIZ-2 prejeti znesek dolžna vrniti.
ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-4. SZ-1 člen 98. ZPP člen 365, 365/2.
izvršba - izvršba na podlagi izvršilnega naslova - ugovor zoper sklep o izvršbi - potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti - izvršljivost odločbe - sočasnost izpolnitve - povrnitev vlaganj v nepremičnino - izselitev iz nepremičnine - najemna pogodba - povrnitev vlaganj v tujo nepremičnino - izvršljivost izvršilnega naslova - razlogi za ugovor
V obravnavani zadevi je odločilno, da je bila sodba v času izdaje sklepa o dovolitvi izvršbe dne 27. 10. 2022 tudi po pravilno ugotovljeni izvršljivosti (20. 10. 2022 namesto 4. 10. 2022) že izvršljiva.
S sodbo (ki predstavlja izvršilni naslov v tem postopku) je bilo dolžnikoma naložena (le) izselitev iz sporne nepremičnine in njena vrnitev v posest upnici v roku 15 dni, dolžnika niti nista zatrjevala, da je sočasnost izpolnitve (povrnitve njunih vlaganj v nepremičnino) določena v sodbi.
hišna preiskava - obrazložena pisna odredba - utemeljeni razlogi za sum - sorazmernost - nujnost - predlog za izločitev dokazov
Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje pri presojanju ustrezne obrazloženosti odredbe, s katero je bila odrejena hišna preiskava, oprlo na odločbo Ustavnega sodišča Up-1006/13 z dne 9. 6. 2016, pri čemer v konkretni zadevi ne gre za enak oziroma podoben primer. Ne gre za vsebinsko prazno obrazložitev odredbe za hišno preiskavo, kar bi bilo v nasprotju s prvim odstavkom 215. člena ZKP in bi tudi predstavljalo kršitev 22. člena Ustave, temveč gre za obrazložitev, ko je okrajni sodnik v celoti sprejel povzete razloge, ki jih je vsebovala že obrazložitev predloga Policijske postaje Gornja Radgona.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066397
KZ-1 člen 20, 190, 190/1.. ZKP člen 277, 277/1, 277/1-4, 434, 437, 437/1.
zavrženje obtožnega predloga - oškodovanec kot tožilec - kaznivo dejanje odvzema mladoletne osebe - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - nejasni in nasprotujoči si razlogi o odločilnih dejstvih
Ob dokazih, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo pri presoji, ali je podan utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana kazniva dejanja, morajo biti upoštevane tudi navedbe oškodovanca kot tožilca, ki so obrazložene v obtožnem predlogu, prav tako pa video posnetek, ki ga sodišče prve stopnje ni pogledalo in ocenilo, saj gre očitno za dokaza, ki vsebujeta za presojo obstoja utemeljenega suma pomembne podatke.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00066425
KZ-1 člen 323, 323/1, 323/2. ZPrCP člen 45, 45/2. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 391.
povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti - kršitev cestnoprometnih predpisov - kršitev dolžnostnega ravnanja - trčenja motornega vozila in kolesa - voznik avtobusa - poklicni voznik - hitrost vožnje - kolesar - prehod za pešce - blanketna norma - dopolnilna norma - pretrganje vzročne zveze - načelo defenzivne vožnje - prispevek oškodovanca k nastanku prometne nesreče
Drugi odstavek 45. člena ZPrCP, ki v obravnavani zadevi predstavlja blanketno normo, med drugim določa, da mora voznik, ki se približuje prehodu za pešce, prehodu za kolesarje ali drugi prometni površini, voziti posebno previdno, voziti pa sme s takšno hitrostjo, da lahko vozilo ustavi, če bi z vožnjo preko prehoda ogrožal pešce in kolesarje. Ravno to pa je predmet očitka obdolžencu očitanega kaznivega dejanja, medtem ko je protipredpisno ravnanje oškodovanke stvar dejanske presoje, in sicer morebitnega pretrganja vzročne zveze.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 8,25.. Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah preambula 19.. ZPP-UPB3 člen 17, 17/2.
(ne)pristojnost slovenskih sodišč - dogovor o pristojnosti - odškodninska odgovornost
Za zahtevek nerelevantne navedbe v tožbi po prepričanju pritožbenega sodišča ne morejo vplivati na odločitev o prisojnosti. V nasprotnem primeru bi nastal položaj, ko bi se stranka z že na prvi pogled nesklepčnimi navedbami izognila dogovoru o pristojnosti, ki jo zavezuje. Takemu ravnanju pa ni mogoče nuditi sodnega varstva.
ZIZ dolžnikovega ravnanja časovno ne opredeljuje, določa pa sedanjost izvršbe, kar bi posledično pomenilo, da mora dolžnik ogrožujoče ravnati v sedanjosti ali preteklosti. Bistveno je, da predlagatelj dokaže dolžnikovo ravnanje, ki bo ogrozilo izvršbo, ni pa pomembno ali bo do tega prišlo v času vložitve predloga oziroma prej ali šele v prihodnje, toda pred izvršbo. Predlagatelj pri dokazovanju ovirane izvršbe ni omejen le na sedanjost. ZIZ je pogoj subjektivne nevarnosti za uveljavitev denarne terjatve razširil (predvsem s tem, da je mogoče upoštevanje dolžnikovih preteklih in zdajšnjih ogrožujočih ravnanj) ter predlagatelju olajšal pot do začasne odredbe, pri predlaganju katere ga tako ali tako ovira dokazovanje dejstev iz dolžnikove sfere.
ZPP člen 158, 158/1. ZDavP-2 člen 148. ZGD-1 člen 8, 263.
odškodninska odgovornost poslovodje - plačilo davka - umik tožbe - sklep o ustavitvi postopka - izpodbijanje odločitve o stroških postopka
Med pravdnima strankama pa ni sporno, da je davčni dolg družbe A., d. o. o. poplačala družba B., d. o. o. kot njen porok. Kot solidarni dolžnik je torej izpolnila obveznost družbe A., d. o. o. in ne vtoževane odškodninske obveznosti tožene stranke. Do izpolnitve odškodninskega zahtevka zoper toženo stranko ni prišlo. Zato ni pogojev za uporabo izjeme od splošne določbe prvega odstavka 158. člena ZPP, po kateri mora stranka, ki umakne tožbo, nasprotni stranki povrniti stroške postopka in ki jo je kot izjemo od splošnega pravila o povračilu stroškov postopka treba presojati restriktivno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067494
OZ člen 21, 21/1, 101, 261, 289, 299, 299/2, 319, 319/1, 780. ZPP člen 189, 189/3, 189/4.
pogodba o poslovnem sodelovanju - ustna pogodba - upravljanje - dogovor o nagradi - sprejem ponudbe - sprejem ponudbe s predlogom naj se spremeni - zavezanec za plačilo DDV - pisna pomota - izdaja računa - prenehanje obveznosti - jasna izjava - ugovor neizpolnjene pogodbe - retencijska pravica - mandatna pogodba - zakonita zastavna pravica - zamuda - dospelost terjatve - pravica zahtevati takojšnjo izpolnitev - dokazni standard prepričanja - ugovor litispendence - trditveno in dokazno breme
Pri vsebinskem odločanju o pravno pomembnih okoliščinah v pravdnem postopku je potreben dokazni standard prepričanja o relevantnih dejstvih. O tem govorimo takrat, kadar o resničnosti trditev ne bi dvomil noben razumen, v življenjskih zadevah izkušen človek.
Tožnik je zatrjeval, da je bil v času izdaje računa zavezanec za DDV, s čimer naj bi bila toženka seznanjena, prav tako pa je pojasnil, da je sporna klavzula, da ni zavezanec za plačilo DDV, v računu pomotoma ostala še iz prejšnjih računov, ko tožnik še ni bil davčni zavezanec. Trditveno breme se je s tem prevalilo nazaj na toženko, ki pa na tožnikove trditve ni več odgovorila. Glede na navedeno tožnikovo pojasnilo namreč ni več zadostovala zgolj njena navedba, da je tožnik na računu navedel, da ni zavezanec za DDV, zaradi česar naj ne bi bil upravičen obračunavati DDV. Zgolj pomotoma navedena klavzula na računu namreč še ne pomeni, da tožnik ni upravičen do obračuna DDV. Toženka bi morala konkretizirano zatrjevati, da klavzula na računu ni bila zapisana pomotoma, temveč da tožnik tudi dejansko ni bil zavezanec za plačilo DDV, oziroma da o tem, da bi bil tožnik zavezanec za plačilo DDV ni bila nikoli seznanjena. Toženka je torej tista, ki ni zadostila svojemu procesnemu trditvenemu bremenu.
Obveznost preneha, če upnik izjavi dolžniku, da ne bo zahteval njene izpolnitve, in se dolžnik s tem strinja (prvi odstavek 319. člena OZ). Izjava upnika mora biti jasna in nedvomno usmerjena na posledico.
Tudi če pogodba o poslovnem sodelovanju predstavlja mandatno pogodbo, kot to utemeljuje pritožnica, ima tožnik na toženkinih sredstvih zakonito zastavno pravico na podlagi specialne določbe 780. člena OZ9 oziroma pridržno (retencijsko) pravico na podlagi splošne določbe 261. člena OZ. Z zakonito zastavno pravico v skladu s 780. členom OZ je zavarovana terjatev mandatarja za plačilo dela in povračilo stroškov, povezanih z izpolnjevanjem naročila. Predmet zastavne pravice so stvari, ki jih je mandatar prejel na podlagi naročila. Pridržno pravico v skladu z 261. členom OZ pa ima upnik zapadle terjatve, v čigar rokah je kakšna dolžnikova stvar.
Tudi ugovor neizpolnjene pogodbe daje stranki pravico, da zadrži izpolnitev toliko časa, dokler ne izpolni nasprotna stranka, če mora ta stranka izpolniti pred ali vsaj obenem s tistim, ki ugovarja.
ZFPPIPP člen 383b, 383b/1, 401, 401/1, 402, 402/2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor zoper odpust obveznosti - zavrnitev predloga za odpust obveznosti - obveznosti stečajnega dolžnika med preizkusnim obdobjem - kršitev zakonsko določenih obveznosti stečajnega dolžnika - dosegljivost dolžnika sodišču in upravitelju - poročanje upravitelju - zdravstveno stanje
Pritožnica je grajala stališče sodišča prve stopnje, da potrdili "dentalnega centra" nista imeli "narave zdravniškega potrdila", pritožbeno sodišče pa mu v tej meri pritrjuje, da takšne narave nista imeli v tem ključnem smislu, da bi bilo v njiju izraženo kakršnokoli strokovno mnenje, kaj so pomenili zobozdravstveni posegi za pritožničino fizično in psihično počutje ter delazmožnost.
pogoji za prekinitev pravdnega postopka - reševanje predhodnega vprašanja - zakoniti zastopnik pravne osebe
Na strani tožeče stranke nastopajo trije tožniki in v primeru zavrženja tožbe drugotožnika, bo še vedno obravnavana tožba prvotožnika in tretjetožnika.
KZ-1 člen 324, 324/1, 324/1-1. ZKP člen 120, 121, 376. ZPrCP člen 37, 37/3.
vročitev pritožbe v odgovor - oškodovanec - državni tožilec - obdolženec - kaznivo dejanje nevarne vožnje v cestnem prometu
Po 376. členu ZKP vroči sodišče prve stopnje izvod pritožbe nasprotni stranki (120. in 121. člen), ki sme nato v 15 dneh po njenem prejemu podati sodišču odgovor na pritožbo. V obravnavani zadevi oškodovanca nista nasprotni stranki obdolžencu, temveč je to državni tožilec, prav tako pa nista nasprotni stranki državnemu tožilcu. Vročitve pritožbe obdolženčevega zagovornika oškodovancem oziroma njihovemu pooblaščencu, da bi nanjo odgovorili, kadar ne gre za oškodovanca kot tožilca, zakon ne predvideva, prav tako se oškodovancu oziroma njegovemu pooblaščencu zaradi podaje odgovora ne vroči pritožba državnega tožilca.
pravočasnost vloge - osebno vročanje odločbe - vročanje pisanj pooblaščencu
Sodišče naslova stranke ne ugotavlja po uradni dolžnosti. Sodno pisanje se vroča na naslov, ki ga v prvi vlogi navede tožeča stranka. Če je vročitev na tem naslovu uspešno opravljena, pa je od tedaj dalje obveznost stranke, da vsako spremembo svojega naslova nemudoma sporoči sodišču (prvi odstavek 145. člena ZPP).
Pooblaščenka je sodno pisanje, ki je vsebovalo dopolnitev tožbe tožeče stranke in poziv na odgovor v roku 8 dni na podlagi pooblastila prevzela, pri čemer se je ob njegovem prevzemu identificirala z osebnim dokumentom in pooblastilom. Razlogi za vložitev prepozne vloge so zato na strani toženca, saj ni preklical pooblastila za prevzem pošiljk, sodišča pa tudi ni takoj, kot to zahteva prvi odstavek 145. člena ZPP, obvestil o spremembi naslova.