ZD člen 163, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
spor glede obsega zapuščine - napotitev dediča na pravdo - obrazložitev sklepa - absolutna bistvena kršitev določb postopka - oseba, katere pravica je manj verjetna
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je pritožnica tista, katere pravica je manj verjetna in jo zato pravilno napotilo na pravdo (prvi odstavek 213. člena ZD). Pritožbeno ni sporno, da je bila dedinja B. B. od 1. 10. 2020 pooblaščena za dvig denarja z zapustnikovega računa, med dedinjama obstaja spor, ali je vsa dvignjena sredstva porabila za potrebe zapustnika. Sodišče druge stopnje pritrjuje nosilnemu argumentu sodišča prve stopnje, da je bila pritožnica tista, ki je zatrjevala, da je druga dedinja (B. B.) opravila dvig denarja z bančnega računa zapustnika in od (večjega zneska) dvignjenih sredstev natančno 6.552,27 EUR porabila brez podlage (t.j. zase, ne pa za potrebe zapustnika), zato je na njej breme, da svoje trditve dokaže v pravdnem postopku. Prepričljivo je stališče sodišča prve stopnje, da so bolj verjetne trditve druge dedinje (ki je bila pooblaščena za dvige denarja v imenu in za račun zapustnika), da je dvignjen denar porabila za nakupe dobrin, ki so presegali minimalne potrebe zapustnika, ki jih je imel sicer krite v domu za starejše. Drugačno stališče pritožnice, da zapustnik ni potreboval dvignjenega denarja, ni življenjsko prepričljivo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL00066948
URS člen 15, 15/3, 35, 39. OZ člen 179. ZPP člen 286b, 286b/1, 325.
škodni dogodek - nepremoženjska škoda - povrnitev nepremoženjske škode - odškodninska odgovornost novinarja - objava članka - dolžna skrbnost novinarja - preveritev informacije pred objavo - kodeks novinarske etike - pravična denarna odškodnina - duševne bolečine zaradi posega v osebnostne pravice - varstvo časti in dobrega imena - svoboda izražanja - kolizija ustavnih pravic - kolizija osebnostnih pravic in svobode izražanja - merila ESČP - vrednostna sodba - negativna ocena - medijsko pravo - trditveno in dokazno breme - pravočasno uveljavljanje kršitev - zavrnitev tožbenega zahtevka - dopolnilna sodba - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - pomanjkljiv izrek sodbe sodišča prve stopnje - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe - domneva umika tožbe
Ni dvoma, da novinar pred objavo spornega članka tožnici ni dal možnosti, da se brani oziroma pri njej ni preverjal informacij, ki so bile v članku C. o njej objavljene. Vendar pa se pritožbeno sodišče ne more strinjati s stališčem sodišča prve stopnje, da gre za tako absolutno predpostavko odgovornega novinarstva, da v takem primeru sploh ni pomembno, ali so objavljena dejstva resnična ali ne. Meni tudi, da so okoliščine primera v zadevi VSRS II Ips 190/2016 z dne 25. 5. 2017, v kateri je sodišče prve stopnje našlo oporo za to stališče, neprimerljive z obravnavano zadevo.
Ena od relevantnih okoliščin za presojo, ali novinarju (pri povzemanju drugega vira) ni treba preveriti resničnosti objavljenih informacij, je med drugim tudi, v kolikšni meri lahko medij uporabljeni vir šteje za zanesljiv vir o posredovani informaciji.
Pritožba utemeljeno navaja, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe niso razvidna konkretna obdobja, v katerih naj toženka tožniku ne bi zagotavljala potrebnih ur dnevnega počitka, kot tudi ne kdaj in koliko časa naj bi tožnik opravljal posamezne naloge ter katere so bile te naloge, zaradi katerih naj ne bi mogel koristiti zakonsko predpisanega 11-urnega dnevnega počitka.
Zahtevana odškodnina za premoženjsko škodo predstavlja odškodnino zaradi kršitve pogodbe zaradi več opravljenih ur dela, kot je bilo določeno v pogodbi med strankama. Avtomatična določitev odškodnine v višini 11 ur je torej materialnopravno zmotna. Tožnik je upravičen do višine odškodnine (le) glede na dejanske ure opravljenega dela, ki mu niso bile plačane.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067463
OZ člen 288, 1024, 1024/1, 1024/2. ZPP člen 215, 285, 292.
kreditna pogodba - poroštvena izjava - solidarno poroštvo - porokovi ugovori - ugovor ugasle terjatve - poplačilo kredita - priznanje terjatve - vračunavanje plačil - vrstni red vračunavanja - dispozitivnost - vsebina dogovora - pravilo o dokaznem bremenu - prekluzija - materialno procesno vodstvo - nov začetek glavne obravnave
Na podlagi določbe 292. člena ZPP lahko sodišče sklene, da se glavna obravnava znova začne. Presoja, v katerih okoliščinah bo tako odločitev sprejelo, je stvar sodišča. V tem delu torej ne drži, da je sodišče prve stopnje s ponovnim odprtjem glavne obravnave preseglo svoja pooblastila po ZPP.
Pritožnik je dolžan jasno in opredeljeno navesti argumente, ki pritožbo utemeljujejo, sploh ko gre za kršitve, na katere višje sodišče ne pazi po uradni dolžnosti.
Pravilno je izhodišče, da ima ravnanje upravitelja, ki prizna terjatev, hkrati pa terjatve ne prereka nihče od upnikov, enake učinke kot pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku. Vendar če imata priznanje terjatve v postopku prisilne poravnave in pripoznava tožbenega zahtevka v pravdnem postopku enake učinke, potem to pomeni tudi, da se za oba položaja enako uporablja določba drugega odstavka 1024. člena OZ, kar pa pomeni, da lahko porok še vedno ugovarja, da upnikova terjatev ne obstaja (več).
Po določbi 288. člena OZ se v primeru, ko dolžnik dolguje tudi obresti, te vračunavajo pred glavnico. Gre za dispozitivno določbo, kar pomeni, da se lahko upnik in dolžnik dogovorita za drugačen vrstni red vračunavanja. Če pa do drugačnega dogovora ne pride, dolžnik ne more izbirati, katera obveznost se bo najprej poplačala.
ZDR-1 člen 7, 47, 47/1, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 197. ZDSS-1 člen 34.
izredna odpoved delodajalca - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - dokazna ocena izpovedi prič - spolno nadlegovanje na delovnem mestu - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka
Kot nezaželjeno ravnanje ali vedenje spolne narave je v delovnem pravu moč opredeliti tudi vsako fizično ravnanje na delovnem mestu oziroma v zvezi z delom, ki je glede na kulturno okolje že po zunanji podobi očitno spolno - od nepotrebnega dotikanja, trepljanja, ščipanja, objemanja, poljubljanja, drgnjenja ob telo sodelavca do napada ter vsiljenega spolnega odnosa. Kot tako je torej moč opredeliti tudi tožnikovo dotikanje A. A. (objem, dotik obraza z ustnicami oziroma poljub, ugriz), še posebej v okoliščinah konkretnega primera, ko je do nezaželjenega fizičnega stika prišlo na samem in ni šlo za izrek dobrodošlice ob vrnitvi nazaj, za kar se je v okviru obrambe zavzemal tožnik.
Ker je spolno nadlegovanje poseg v to ustavno varovano pravico posameznika, takšno ravnanje, če je storjeno na delovnem mestu s strani delavca, utemeljuje izgubo zaupanja in upravičuje strogo sankcioniranje s strani delodajalca, ne glede na to, da gre za dolgoletnega delavca, in ne glede na njegovo siceršnje obnašanje (v razmerju do sodelavcev), osebnostne lastnosti, dotedanjo kvaliteto opravljanja dela in dejstvo, da je bil to njegov prvi in edini očitek v času celotne zaposlitve.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00067566
ZDR-1 člen 7, 7/4, 34, 37, 49, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2. KZ-1 člen 209. OZ člen 45, 45/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalca - trpinčenje na delovnem mestu - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - kršitev delovne obveznosti z znaki kaznivega dejanja - poneverba - informativni dokaz - dejanje majhnega pomena - okoliščine in interesi, ki onemogočajo nadaljevanje delovnega razmerja
Tožnik je vozilo nedvomno koristil v zasebne namene, zato goriva, ki ga je s tem v zvezi porabil za svoje zasebne poti, toženka ni bila dolžna kriti, tožnik pa si tega stroška ni bil upravičen povrniti. S tem, ko si je dne 6. 12. 2021 natočil 10 litrov bencina v svojo kantico, ki ni bila namenjena potrebam službenega vozila, ter ta bencin plačal s službeno plačilno kartico, je izpolnil vse znake kaznivega dejanja poneverbe.
Določb o kazenskopravnem institutu dejanja majhnega pomena ni mogoče neposredno upoštevati pri presoji izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Na podlagi dejstva, da do spremembe delovnega mesta ni prišlo v posledici enostranskega ravnanja toženke, temveč zaradi podpisa nove pogodbe o zaposlitvi v letu 2020 na podlagi 49. člena ZDR-1 (kot to izhaja iz pogodbe) ter dejstva, da tožnik ni uveljavljal neveljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi ali nezakonitosti prenehanja prejšnje, je pravilno ugotovilo, da v navedenem ravnanju ni zaznati protipravnega ravnanja toženke.
ZPP člen 19, 19/1. Uredba o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (2002) člen 27, 27/1, 27/1-6, 27/2. OZ člen 333, 333/1, 333/5.
odpoved pogodbe o vojaški službi v rezervni sestavi - civilnopravno razmerje - ustalitev pristojnosti - usposabljanje - utemeljen odpovedni razlog - nedopustna pritožbena novota - enostranska izjava volje - delna sprememba izpodbijane sodbe
Odpovedni razlog iz 6. točke prvega odstavka 27. člena Uredbe o pogodbenem opravljanju vojaške službe v rezervni sestavi Slovenske vojske (če se pogodbeni pripadnik rezervne sestave brez opravičenega razloga ni odzval na usposabljanje) se ne razteza na očitano kršitev obveznosti (pravočasnega) obveščanja. Tudi stranki se – v skladu z načelom pogodbene avtonomije – v 16. členu pogodbe o službi v rezervni sestavi Slovenske vojske nista dogovorili, da je odpoved pogodbe sankcija za to kršitev.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo nezakonitost sklepa o prekinitvi pogodbe z dne 29. 4. 2019. Napačno pa je odločilo, da ima to za posledico njegovo odpravo in vzpostavitev veljavnosti pogodbe za čas od 8. 5. 2019 dalje. Za takšen zahtevek toženca ni podlage v Uredbi, pogodbi in zakonu, kar pa ne pomeni, da toženec zaradi nezakonitega sklepa nima drugih zahtevkov.
odmera kazni - olajševalne okoliščine - presoja okoliščin, ki vplivajo na to, ali naj bo kazen manjša ali večja - uporaba omilitvenih določil
Okoliščina, da je oškodovana družba vzete predmete dobila vrnjene, tudi glede na potek obravnavanega dejanja (zaustavitev s strani varnostnika po tem, ko je že bila uporabljena sila zoper trgovko in uporaba sile tudi zoper varnostnika), ne more vplivati na odmerjeno kazen. Enako velja glede zatrjevanega vzroka storitve kaznivega dejanja. Obtoženi je v času storitve kaznivega dejanja bil prejemnik socialne pomoči v višini 400 EUR, splošno znano je, da so osebam brez drugih dohodkov na voljo tudi različne druge oblike pomoči, tudi v obliki hrane, in zatrjevana socialna stiska v obravnavani zadevi ne predstavlja olajševalne okoliščine.
ZPosS člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/2, 2/3, 8, 8/3,. ZNVP-1 člen 25, 39.
poslovna skrivnost - varstvo poslovne skrivnosti v pravdnem postopku - varovanje poslovne skrivnosti - zakonska domneva - informacija javnega značaja - zastava delnic - nematerializirani vrednostni papirji - dostop do podatkov
Neutemeljene so pritožbene navedbe v smeri, da se predlog tožene stranke nanaša na podatke, ki so razvidni iz javno dostopnih listin, konkretno iz izpisov iz sodnega registra za družbi A. d. o. o. in C. d. o. o., letnih poročil navedenih dveh družb za leto 2021 in prejšnja leta ter zapisa skupščine družbe C. d. o. o. z dne 8. 7. 2022. Že tožeča stranka sama namreč navaja, da je iz navedenih listin možno sklepati, da so delnice zastavljene. Pri čemer niti sama ne navede, iz konkretno katere od listin, na katere se sklicuje v pritožbi, so razvidni vsi varovani podatki, torej, katere in koliko delnic je zastavljenih ter komu so zastavljene. Zato pritožbene navedbe ne dajejo podlage za zaključek, da varovani podatki predstavljajo informacije, ki so javne in se zato ne morejo določiti kot poslovna skrivnost (tretji odstavek 2. člena ZPosS). Upoštevajoč 39. člen v zvezi s 25. členom ZNVP-1 je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da varovani podatki niso splošno znani.
konec glavne obravnave - predlog za dopustitev stranske intervencije - pravni interes - pomanjkanje pravnega interesa - odločanje o (ne)dopustitvi intervencije - sklep o zavrnitvi intervencije - vročitev sodbe sodišča prve stopnje - povrnitev pravdnih stroškov
Intervenient se do pravnomočnosti sklepa, s katerim se zavrne intervencija, udeležuje postopka in se njegova pravdna dejanja ne morejo izključiti. Ker bi predlagateljica navkljub (nepravnomočno) zavrnjeni intervenciji lahko vložila pritožbo, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, da ji je sodbo vročilo. To pa ne pomeni, da je bilo njenemu predlogu konkludentno ugodeno, saj se o dopustitvi intervencije odloči s posebnim sklepom.
Predlagateljica je priglasila stransko intervencijo po koncu glavne obravnave in pred izdajo sodbe. Ker ji je bila sodba vročena kljub temu, da o njenem predlogu za intervencijo še ni bilo odločeno, sama pa ni vložila pritožbe niti je ni vložila nobena od strank, ne izkazuje pravnega interesa za intervencijo. Predlagateljica namreč ne more opraviti nobenega procesnega dejanja več.
Pri ugotavljanju subjektivnih elementov kaznivega dejanja (naklepa) gre za vprašanje, ki ga bo sodišče ugotavljalo in nanj dokončno odgovorilo v nadaljevanju kazenskega postopka, pri tokratnem pritožbenem odločanju pa zadošča ugotovitev, da obstajajo v zadevi, ki jo obravnava, takšni podatki in dokazi, ki kažejo na potrebno stopnjo verjetnosti, da naj bi obtoženec storil očitani kaznivi dejanji.
Ker toženka v tem postopku ni uspela, ji je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom pravilno naložilo povračilo naknadno nastalih stroškov postopka tožnici.
pogoji za zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - podaljšanje zdravljenja v oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice - čas zdravljenja - odpustitev iz oddelka pod posebnim nadzorom pred potekom roka - prenehanje razlogov za zadržanje v oddelku pod posebnim nadzorom
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje odločalo o podaljšanju zadržanja v oddelku pod posebnim nadzorom, za kar se smiselno uporabljajo določbe ZDZdr za sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča (drugi odstavek 70. člena ZDZdr).
Potreben čas zdravljenja predstavlja dejansko okoliščino, za ugotovitev katere je potrebno strokovno znanje. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sledilo izvedenskemu mnenju, da je za zadovoljivo izboljšanje zdravstvenega stanja udeleženca nujno potreben še čas dveh mesecev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDIJSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE
VSL00067198
OZ člen 134, 134/1, 178, 179, 179/1.
odškodnina zaradi razžalitve časti in dobrega imena - objektivno žaljiva izjava - presoja žaljivosti - kontekst objave - preklic izjave - konkretiziranost navedb - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - duševne bolečine zaradi kršitve osebnostne pravice
Trditev, da neka oseba prejema slovensko pokojnino, sama po sebi res nima nikakršne vrednostne dimenzije, drugače pa je, če je postavljena v kontekst, iz katerega jasno in nedvoumno izhaja, da jo prejema oseba, ki je ne bi smela, in sicer zaradi svojega zavržnega ravnanja.
Sodišče ni dolžno stranke pozivati h konkretizaciji presplošnih navedb, če je to storila že nasprotna stranka; poleg tega gre za dobro znane in uveljavljene koncepte - za denarno odškodnino za nepremoženjsko škodo ne zadošča zgolj objektivni poseg v osebnostno pravico, ugotovljeno mora biti konkretno trpljenje oškodovanca, ker je odškodnina za nepremoženjsko škodo v našem sistemu satisfakcija (tolažba, zadoščenje).
zamudna sodba - nepravilna vročitev tožbe - naslov za vročanje - poizvedbeni postopek - vročilnica kot javna listina
Ob tem ko je sodišče prve stopnje že pred vročitvijo tožbe v odgovor razpolagalo s podatkom, da je v teku postopek ugotavlja dejanskega prebivališča tožene stranke pri upravni enoti, kar pomeni, da je bil tak postopek sprožen, ker toženec na naslovu prijavljenega stalnega prebivališča ni dejansko prebival, je bila odločitev sodišča prve stopnje, ki je izdalo zamudno sodbo, ne da bi v CRP preverilo podatke, ki jih je o toženi stranki posredoval tožnik, preuranjena. Sodišče prve stopnje bi lahko tudi po opravljeni vročitvi sodnega pisanja bivši partnerki toženca, ob tem ko je imelo podatke, da teče postopek ugotavljanja dejanskega prebivališča toženca prav tako preverilo podatke v CRP o njegovem začasnem prebivališču in mu sodno pisanje poslalo na ta naslov. Vse to bi lahko storilo v okviru poizvedovalnega postopka v smislu drugega odstavka 318. člena ZPP, ki določa, da se izdaja zamudne sodbe odloži, če je treba, da se o okoliščinah iz prejšnjega odstavka, torej tudi glede predpostavke pravilne vročitve tožbe v odgovor) poprej dobijo obvestila.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - potreba po delu - dejanski razlog za odpoved - bolniška odsotnost - sodna razveza pogodbe o zaposlitvi
Toženka ni dokazala, da je dejansko ukinila delovno mesto tožnice, prav tako ni dokazala, da je prenehala potreba po čiščenju v obsegu, ki ga je izvajala tožnica. Vse navedene okoliščine potrjujejo ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bil dejanski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožničina bolniška odsotnost, kar pa je nedovoljen odpovedni razlog (1. alineja 90. člena ZDR-1), zato je odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
Glede na to, da je prepovedano podati odpoved zaradi bolniškega staleža, tudi ni mogoče uveljavljati sodne razveze pogodbe o zaposlitvi zaradi bolezni delavca in negotovosti, kdaj se bo zaključil bolniški stalež.
ZDR-1 člen 154. Kolektivna pogodba za policiste (2012) člen 18. ZPP člen 212. ZNDM-2 člen 2. ZNPPol člen 4.
odmor med delovnim časom - policist - mejna kontrola - odškodnina za neizkoriščen odmor
Če bi bil odmor zaradi prihoda potnika prekinjen, bi ga tožnik lahko koristil kasneje ali pa v več delih, saj intenzivnost prehajanja meje ni bila takšna, da odmora ne bi mogel koristiti. Tega mu ni preprečevala niti naloga opazovanja okolice niti obhodi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00067465
OZ člen 619. ZPP člen 8, 337, 337/1.
podjemna pogodba (pogodba o delu) - ustni dogovor o dodatnih delih - plačilo dodatnih del - račun kot verodostojna listina - dejansko opravljene storitve - cena opravljenih del - zavrnitev dokaznih predlogov - prepozen dokazni predlog - nesubstanciran dokazni predlog - nedovoljene pritožbene novote - prepričljiva dokazna ocena - celovita dokazna ocena
Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče prve stopnje napravilo življenjsko, razumno in prepričljivo dokazno oceno v skladu z 8. členom ZPP, ki ji sledi tudi sodišče druge stopnje. Tožbenemu zahtevku je zato utemeljeno ugodilo in pravilno uporabilo materialno pravo (619. člen OZ).
Uredba o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede (2008) člen 5, 5/1, 5/2. ZSPJS člen 24, 24/1, 24/3. ZObr člen 5, 5-12, 40, 40/8.
Vsak, ki vodi delo, ni avtomatično upravičen do položajnega dodatka. Skladno s prvim stavkom drugega odstavka 5. člena Uredbe o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v Slovenski vojski v plačne razrede bi tožniku položajni dodatek pripadal le, če bi vodil in organiziral delo notranje organizacijske enote, kar pa služba za logistiko v vtoževanem obdobju ni bila.