• Najdi
  • <<
  • <
  • 20
  • od 29
  • >
  • >>
  • 381.
    VSM Sodba I Cpg 227/2022
    12.1.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
    VSM00064290
    SPZ člen 99, 99/1.
    negatorna tožba - plačilo uporabnine - originarna pridobitev lastninske pravice - nakup nepremičnine v stečajnem postopku - dobra vera kupca - pričakovana lastninska pravica - zavezovalni in razpolagalni pravni posel
    Po prepričanju pritožbenega sodišča med tožnico in toženko lahko prišlo zgolj do zavezovalnega pravnega posla, iz katerega bi izhajal zgolj pravni naslov za prenos lastninske pravice. Pričakovana lastninska pravica, kot pravni standard, pa je varovana v primeru, ko je njena zemljiškoknjižna pridobitev mogoča neposredno na podlagi popolnega zavezovalnega in razpolagalnega pravnega posla, torej ko pridobitelj že ima, poleg veljavnega zavezovalnega pravnega posla, overjeno zemljiškoknjižno dovolilo, le vknjižil se še ni.
  • 382.
    VSL Sodba II Cp 1721/2022
    12.1.2023
    IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
    VSL00063736
    URS člen 21, 26. ZIKS-1 člen 42, 42/1. Pravilnik o izvrševanju kazni zapora (2016) člen 20, 23. Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih (1999) člen 25. OZ člen 10, 148, 179.
    odškodninska odgovornost države - neobstoj protipravnega ravnanja - bivalne razmere v priporu - bivalne razmere v zaporu - izvrševanje kazni zapora - pravica do osebnega dostojanstva - duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostnih pravic
    Ob neizpodbijani ugotovitvi, da bivanjske razmere z vidika velikosti osebnega prostora, z vidika vlažnosti in mrzlosti prostora ter svetlobe v času tožnikovega prestajanja pripora oziroma kazni zapora v Zavodu niso bile takšne, da bi opravičevale odškodnino, zatrjevano poslabšano zdravstveno stanje tožnika pa ni v vzročni zvezi z njegovim bivanjem v Zavodu, je treba presoditi, ali je država ravnala protipravno, ker ni zagotovila minimalnih standardov prestajanja zaporne kazni v smislu prepovedi mučenja in ponižujočega ravnanja. Presoja je odvisna od objektivnih okoliščin prestajanja kazni zapora oziroma pripora in ne od subjektivnega zaznavanja posameznega zapornika oziroma pripornika.

    Tožnik zaradi visokih temperatur in neprijetnih vonjav v sobi ni upravičen do odškodnine. Sodišče prve stopnje je materialno pravo zmotno uporabilo, ko je štelo, da obstoji odškodninska odgovornost toženke zgolj zaradi dejstva obstoja visokih temperatur in neprijetnih vonjav, pri čemer je spregledalo, da elementa protipravnosti ni. Brez tega elementa pa tudi ni moč vzpostaviti vzročne zveze z zatrjevano škodo.
  • 383.
    VSL Sklep IV Cp 2076/2022
    12.1.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00063419
    DZ člen 157, 161.
    začasna odredba v družinskih sporih - nujnost izdaje začasne odredbe - začasna določitev stikov - največja korist otroka - omejitev stikov - način izvajanja stikov - obseg in način izvajanja stikov
    Opozarjanje na preteklo nasilno vedenje ne more biti uspešen argument, če to vedenje ni bilo ovira, da bi stiki kljub temu potekali celo v širšem obsegu.
  • 384.
    VSK Sodba I Cp 404/2022
    12.1.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSK00065177
    OZ člen 131, 132.. URS člen 26.. ZDOdv člen 65.
    odškodninska odgovornost države - sklep zunajobravnavnega senata - ugovor zoper obtožnico - pravnomočna obsodba zaradi kaznivega dejanja - priznanje krivde - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - zastopanje države - pooblastilo za zastopanje v pravdnem postopku - podpis pooblaščenca
    Na podlagi sporne obtožnice je prišlo do pravnomočne obsodilne kazenske sodbe. Če je tožnik s to posledico (v smislu priznanja krivde po obtožbi) soglašal, ne more sedaj, v tej civilni pravdi, uspeti z zatrjevanji, da je zunajobravnalni senat neutemeljeno dopustil kazenski pregon zoper njega.

    Navedbe (okoliščine) glede slabega zdravstvenega stanja in pritiskov ter frustracij bi lahko bile relevantne v omenjenem kazenskem postopku oziroma v kontekstu priznanja krivde, ne pa v predmetnem civilnem postopku.

    Strokovne naloge v okviru pristojnosti državnega odvetništva opravljajo višji državni odvetniki in državni odvetniki. Pooblastilo za zastopanje imajo že na podlagi zakona.

    Podpis na vlogi se mora (praviloma) nahajati na koncu pisne vloge, vendar to velja zgolj za vlagatelja, ki nima pooblaščenca. Glede pooblaščenca pa je splošno uveljavljena praksa, ki jo sprejema tako teorija kot judikatura, da se njegov podpis praviloma nahaja v rubrumu, pod navedbo pooblaščenca, skupaj z odtisnjenim žigom.
  • 385.
    VSC Sklep II Cp 11/2023
    12.1.2023
    NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
    VSC00066597
    ZDZdr člen 39, 53 do 68. ZPP člen 353, 365-2. ZNP-1 člen 42.
    pridržanje osebe v psihiatrični bolnici - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje zdravja in premoženja - ogrožanje življenja in zdravja - huda premoženjska škoda - duševna motnja - ogrožanje svojega življenja ali življenja drugih
    Pritožbeno ni izpodbijana ugotovitev sodišča prve stopnje, da zadržana oseba nima v lasti premoženja večje vrednosti. Na podlagi njene izpovedbe pa je sodišče prve stopnje ugotovilo, da njeni mesečni prejemki ne dosegajo niti 500,00 EUR oziroma bodo v bodoče okoli 600,00 EUR. Ob navedenem je pravilno ocenilo, da je ravnanje zadržane osebe, ko že sicer skromne prejemke namesto za poplačilo rednih mesečnih obveznosti porablja za nakup telefonov in sklepanje naročnin za tretje osebe (vsaj pet takšnih telefonov in naročnin), za nakup blazine za krčne žile, ki je ne potrebuje nujno, nakazovanje denarja v tujino (v London za kriptovalute), poleg tega pa z vožnjo z neregistriranim vozilom povzroča prekrške, za katere je bila že vsaj osemkrat kaznovana in znaša njen dolg samo iz tega naslova veliko več kot tisoč EUR, opredeliti kot hudo premoženjsko škodo, ki jo povzroča sama sebi.
  • 386.
    VSL Sodba I Cpg 184/2022
    12.1.2023
    ZAVAROVALNO PRAVO
    VSL00064376
    OZ člen 662, 662/2, 662/3.
    odgovornost projektanta in izvajalca za škodo - zavarovanje odgovornosti - odgovornost projektanta - odgovornost izvajalca del - razlogi za izključitev odgovornosti - vzročna zveza - pravila stroke - strokovna napaka
    Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil projekt skladen z zakonskimi predpisi, ker je projektant izdelal načrte za predmetni objekt v skladu s pravili stroke in pri tem upošteval vse projektne pogoje, izdane za potrebe izdelave projekta za gradbeno dovoljenje, ni pa upošteval posebnih navodil iz geotehniškega poročila, ki je predvidevalo izgradnjo obodne drenaže. Pravilno je zaključilo, da projektant zato, ker v svojem projektu ni upošteval geotehniškega poročila, ni kršil splošnih pravil, predpisov, navodil, normativov, standardov ali odločb drugih organov, niti ni šlo za kršitev pogodbene obveznosti, temveč za strokovno napako projektanta.
  • 387.
    VSC Sklep I Kp 9850/2015
    12.1.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00063668
    ZKP člen 201.
    pripor - ponovitvena nevarnost
    Glede na izsledke enotne sodne prakse pa tudi v tej zadevi ne more biti dvoma, da v primeru, ko je v obravnavi eno najtežjih kaznivih dejanj, že tudi nižja stopnja verjetnosti kriminalnega recidiva v točno določeno smer opravičuje zaključek o ponovitveni nevarnosti, ki pa v obravnavani zadevi po sodbi pritožbenega sodišča ne more biti problematičen tudi glede na ostale v izpodbijanem sklepu izpostavljene obtoženčeve lastnosti.
  • 388.
    VDSS Sklep Pdp 481/2022
    12.1.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00064621
    ZDR-1 člen 84, 84/2, 110, 110/1, 110/1-2.. ZPP člen 8, 215.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela - dokazno breme - razveljavitev sodbe
    Ker sodišče sploh ni ocenilo, katero od nasprotujočih si izpovedi šteje za dokazano (tudi glede na preostale izvedene dokaze), je tožencu zmotno oziroma preuranjeno očitalo, da bi moral razpolagati z obrazcem o (ne)odobritvi dopusta. Iz tega izpeljani nadaljnji zaključek, da zato, „ker bi toženec s takšnim obrazcem moral razpolagati, sodišče prve stopnje ni sprejelo njegovega stališča, da zatrjevana odsotnost dopustnega lista za letni dopust za leto 2021 dokazuje, da tožniku dopust od 9. do 22. 8. 2021 ni bil odobren“, po presoji pritožbenega sodišča zato ni utemeljen in predstavlja zmotno uporabo drugega odstavka 84. člena ZDR-1.
  • 389.
    VSM Sklep II Kp 28678/2011
    12.1.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00062985
    ZKP člen 402, 402/3.
    nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe - pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje
    Veljavni Zakon o kazenskem postopku ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je slednje odločalo o pritožbi obdolženke v konkretnem primeru, takšnega določila pa ne vsebuje niti Zakon o sodnih taksah.
  • 390.
    VDSS Sodba Pdp 346/2022
    12.1.2023
    DELOVNO PRAVO
    VDS00064653
    ZDR-1 člen 74, 128, 157.
    plačilo za delo preko polnega delovnega časa - nadure - vodilni delavec - osnovna plača
    Sodišče prve stopnje je pravilno tolmačilo, da se določba 157. člena ZDR-1 nanaša na posebno ureditev delovnega časa, ne pa tudi na posebno ureditev plačila za opravljeno delo, saj je to urejeno v poglavju Plačilo za delo, iz teh določb pa ne izhaja, da bi bil za vodilne delavce v zvezi s plačilom nadur možen drugačen in strožji dogovor, kot je za delavce določen v 128. členu ZDR-1. Tako za odločitev v obravnavani zadevi ni pomembno, ali je tožnik vodilni delavec po 74. členu ZDR-1 ali ne, saj mu v vsakem primeru za opravljene nadure pripada plačilo po 128. členu ZDR-1, ker je bil dogovor, da je plačilo za delo preko polnega delovnega časa že zajeto v osnovni plači, nedopusten (glej sodbo VS RS opr. št. VIII Ips 22/2022 z dne 29. 11. 2022).
  • 391.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 807/2022
    12.1.2023
    DELOVNO PRAVO
    VDS00064828
    ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-8.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 233, 233/2.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - zloraba bolniškega staleža - kršitev navodil zdravnika - odhod iz kraja bivanja - konvencija mod 158
    Neutemeljeno je tožnikovo sklicevanje, da ni podan odpovedni razlog iz 8. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ker mu je psihiatrinja 13. 10. 2021 odredila aktivni bolniški stalež. Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno stališče, da priporočila psihiatrinje niso odločilna za presojo dovoljenih ravnanj v času bolniškega staleža. Po drugem odstavku 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je namreč za odhod izven kraja bivanja vedno potrebna odobritev osebnega zdravnika (prim. odločitev Vrhovnega sodišča VIII Ips 8/2020).
  • 392.
    VSC Sklep I Kp 65855/2022
    12.1.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00063666
    ZKP člen 201.
    pripor - ponovitvena nevarnost
    Tako je sodišče prve stopnje izpostavilo predvsem dejstvo, da je obtoženec specialni povratnik, da je težo kaznivih dejanj v obravnavanem primeru celo stopnjeval, da so kazniva dejanja sledila le kratek čas po tem, ko je bil izpuščen na prostost in pa, da naj bi premoženjska kazniva dejanja izvrševal kljub finančnemu suportu države.
  • 393.
    VDSS Sodba Pdp 683/2022
    12.1.2023
    DELOVNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
    VDS00064358
    ZDR-1 člen 137, 137/7, 159, 159/2, 162, 162/4.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1.. Kolektivna pogodba za negospodarske dejavnosti v Republiki Sloveniji (1991) člen 39, 39-1.
    Direktiva 2003/88/ES - odškodnina za neizrabljen letni dopust - premoženjska škoda - bolniški stalež - višina odškodnine
    Toženka ravnala je protipravno, ko tožniku po zaključku bolniškega staleža 8. 1. 2019 oziroma že s 1. 1. 2019 ni priznala pravice do plačanega letnega dopusta za leto 2017, pri čemer se je neutemeljeno sklicevala na potek obdobja za prenos, kot ga v nasprotju s sodno prakso Sodišča EU določa četrti odstavek 162. člena ZDR-1. Tožniku je zaradi toženkinega ravnanja nastala škoda. Pravica do plačanega letnega dopusta poleg samega dopusta vključuje tudi pravico do plačila. Ta pravica, obravnavana s finančnega vidika, je povsem premoženjska; tožnik je upravičen do odškodnine za premoženjsko škodo, in sicer v višini nadomestila plače, ki bi ga prejel, če bi izrabil letni dopust.
  • 394.
    VDSS Sodba Pdp 485/2022
    12.1.2023
    DELOVNO PRAVO
    VDS00064316
    ZDR-1 člen 6, 44, 133.. ZObr člen 61, 64.. Pravila službe v Slovenski vojski (2009) točka 22, 25.
    plačilo za dejansko delo - razlika v plači - delovne izkušnje - opis delovnega mesta - diskriminacija
    Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi, s katerimi je sodišče utemeljilo, da tožnik glede plačila za opravljeno delo ni bil diskriminiran in da delo, ki ga je dejansko opravil, ni spadalo v delokrog višje vrednotenega delovnega mesta štabni vodnik. Zaključek pravilno temelji na več razlikovalnih elementih med delovnima mestoma.
  • 395.
    VSK Sodba Cpg 2/2023
    12.1.2023
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSK00066115
    Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 112,117.
    gradbena pogodba - prevzem dela - končni obračun del - zakonske zamudne obresti - pogodbena kazen za zamudo - dodatna dela - postavitev izvedenca gradbene stroke
    Vlogo za izdajo uporabnega dovoljenja je podala tožena stranka. Uporabno dovoljenje je odločba, ki stranki, ki zanj zaprosi, dovoljuje uporabo objekta. Najkasneje takrat so bili torej izpolnjeni pogoji za uporabo objekta. Če tožena stranka objekta kljub izdanemu uporabnemu dovoljenju ne uporablja, tega ni mogoče šteti v škodo tožeči stranki. Zato s pritožbenimi ugovori, da objekta ne uporablja in da zato do prevzema ni prišlo, ne more uspeti.
  • 396.
    VSL Sklep I Cp 1865/2022
    12.1.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO
    VSL00063425
    ZD člen 28, 29, 30, 46, 48. ZPP člen 7, 212, 318, 318/3, 339, 339/2, 339/2-14.
    sklepčnost tožbe - prikrajšanje nujnega deleža - vrednost zapuščine - obračunska vrednost zapuščine - vrednost darila - izračun nujnega deleža - vračunanje daril v dedni delež - način vračunanja darila in volila - vračanje darila - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - razpravno načelo
    Tožba je sklepčna; iz dejstev, ki so navedeni v tožbi, izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka. Tožnika sta v tožbi navedla, da sta nujna dediča, da zapustnica ni napravila oporoke, da je bila vrednost zapuščine nič, da zmanjšanje oporočnih razpolaganj ali vračunavanje darila ne pride v poštev in da je bil nujni delež prikrajšan zaradi razpolaganj z nepremičnino - stanovanjem, ki je bilo podarjeno toženki. Zahtevala sta vračilo ene četrtine njegove ocenjene vrednosti kot polovico svojega zakonitega deleža (prikrajšani nujni delež).

    Kljub temu, da je bila toženki podarjena nepremičnina obremenjena z dosmrtnim prebivanjem njenih staršev v njem, se torej darili (nepremičnina in del denarnih sredstev za odkup stanovanja pod ugodnostmi Stanovanjskega zakona) nikakor ne moreta kar približno izenačiti, pač pa jih je treba ovrednotiti.
  • 397.
    VSC Sklep I Kp 15764/2021
    12.1.2023
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSC00063265
    ZKP člen 201.
    pripor - utemeljen sum
    Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sklep strnjeno povzelo bistveno vsebino na glavni obravnavi izvedenih dokazov, a kot ugotavlja pritožbeno sodišče je razumno zaključilo, da ti dokazi, izvedeni po tem, ko je obtožba postala pravnomočna, utemeljenosti suma ne morejo postaviti pod vprašaj. Ob tem, ko ni spregledalo dejstvo delnega umika obtožbe je utemeljeno zaključilo, da glede ostalih kaznivih dejanj, obstajajo tako dokazi, ki govore v prid utemeljenosti suma in tudi dokazi, ki govore nasprotno, vendar v takšni situaciji je treba presojo prepustiti razpravljajočemu senatu, ko bo le razpravljajoči senat ob zaključku glavne obravnave lahko dokončno izrekel, ali je posamezno kaznivo dejanje dokazano ali ni dokazano.
  • 398.
    VSM Sodba II Kp 23711/2020
    12.1.2023
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00063120
    ZKP člen 371, 371/1, 371/1-9, 371/1-10, 372, 372-5, 407, 407-1. KZ-1 člen 53, 53/2, 53/2-3, 55, 55/1.
    neprava obnova kazenskega postopka - združitev kazni zapora - izrek enotne kazni
    Ker je tudi po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje obsojenki pri spremembi pravnomočnih odločb o izrečenih kazenskih sankcijah, izreklo povsem primerno enotno zaporno kazen v trajanju treh let in štirih mesecev zapora, se zavzemanja pritožnice za izrek nižje enotne zaporne kazni v trajanju treh let pokažejo kot neutemeljena.
  • 399.
    VSK Sodba PRp 738/2022
    12.1.2023
    PREKRŠKI
    VSK00064093
    ZMV-1 člen 41, 41/3.
    tehnična brezhibnost vozila
    Policist, ki je izvajal nadzor prometa, je ugotovil, da je zavorni kolut poškodovan, poškodbo je tudi dokumentiral s fotografijo, iz katere je jasno razvidna. Po določbi tretjega odstavka 41. člena ZMV-1 se tehnična brezhibnost vozil ugotavlja s tehničnimi pregledi in z opravljanjem nadzora v cestnem prometu. V predmetni zadevi tudi po mnenju pritožbenega sodišča glede na očitno poškodbo dodatni podrobni pregled ni bil potreben. Pooblaščena oseba mora ugotovljeno pomanjkljivost razvrstiti v eno od treh skupin skladno s tehničnimi specifikacijami vozil 605. Po TSV 605/03, na katere se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje, gre pri predmetni poškodbi za kritično napako.
  • 400.
    VSM Sodba I Cp 856/2022
    12.1.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSM00083891
    ODZ paragraf 841, 1185, 1192, 1193, 1215. OZ-UPB1 člen 190, 193, 299, 299/2. ZPP člen 154, 154/2, 155, 155/1, 165, 165/2, 254, 254/2, 254/3, 286, 286/1, 286a, 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14, 353, 358, 358/1-1, 358/1-4, 358/1-5, 360, 360/1.
    gospodarska družba - prodaja - dobiček iz kapitala - societeta - pravočasnost navajanja dejstev in dokazov - prekluzija - dolgotrajnost sodnega postopka - nova dejstva ali dokazi - pobotni ugovor - vzajemnost medsebojnih terjatev - novo izvedensko mnenje - zakonske zamudne obresti

    Toženec ni bil prekludiran z navedbami in dokazi glede višine tožbenega zahtevka, ki jih je podal po prvem naroku za glavno obravnavo, saj je že v odgovoru na tožbo nasprotoval tako temelju, kot višini tožbenega zahtevka, svoje ugovore v tej smeri pa je nato z novimi spoznanji tekom postopka na prvi stopnji zgolj specificiral, pri čemer pa te navedbe in dokazi niso v ničemer zavlekli reševanja predmetnega pravdnega postopka. Sodišče druge stopnje namreč pritrjuje stališču Višjega sodišča v Ljubljani, ki ga je zavzelo v odločbi, opr. št. I Cpg 125/2013 z dne 28. 5. 2013, na katero se sklicuje toženec, da odgovor na vprašanje, kako določbe 286. člena ZPP uporabiti v situacijah, ko postopek na prvi stopnji traja deset ali več let, ni povsem jasen. Čas namreč sam po sebi prinaša nova dejstva in nova spoznanja, ki jih ni mogoče v celoti ignorirati, saj določila o prekluzijah niso namenjena temu, da bi sodišča sodila izven časa in prostora. Zato je objektivna nujnost, da se v dolgotrajnejših postopkih nekoliko odstopi od rigoroznega upoštevanja pravil o prekluzijah, pri čemer pa odstop ne sme povzročiti neenakomernih učinkov na procesni položaj pravdnih strank. Tudi ne sme biti katerikoli stranki dopuščeno, da naknadno bistveno spreminja navedbe o pravnorelevantnih dejstvih (ki so obstajala oziroma bila znana že prej) za nazaj.

  • <<
  • <
  • 20
  • od 29
  • >
  • >>