zavrženje vloge - nerazumljiva vloga - dvom v pravdno sposobnost - nerazumljive navedbe - procesna sposobnost stranke - odločanje po uradni dolžnosti - procesna predpostavka - javni interes - načelo socialne države - postavitev izvedenca ustrezne stroke
Ob obravnavanju predlagateljeve pritožbe je pritožbeno sodišče podvomilo v obstoj predlagateljeve pravdne sposobnosti, ki je temeljna procesna predpostavka. Ob pregledu spisa je namreč ugotovilo, da so njegove vloge slabo čitljive, nerazumljive, navedbe pa nepovezane.
ZSKZDČEU-1 člen 24, 24/2, 24/7. ZKP člen 117, 117.a, 201, 201/1, 201/1-1, 402, 402/3. URS člen 20, 20/1, 29.
zahtevana oseba - podaljšanje pripora - pravica do izjave - pravica do kontradiktornosti - predlog za podaljšanje pripora - način vročanja pisanj
Je za začetek teka roka za vložitev odgovora na predlog preiskovalnega sodnika relevanten trenutek oziroma dejanski čas, ko je zagovornik potrdil prejem pisanja sodišča, posredovanega po navadni elektronski pošti. S tem, ko je zunajobravnavni senat v obravnavanem primeru sprejel izpodbijano odločitev o podaljšanju pripora zahtevani osebi, še preden je potekel določeni 24 urni rok za izjavo o predlogu preiskovalnega sodnika, je v njeno škodo kršil pravico do obrambe iz 29. člena Ustave v zvezi s sedmim odstavkom 24. člena ZSKZDČEU-1.
Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da je pritožba samostojno, redno pravno sredstvo in v obrazložitvi pritožbe mora pritožnik svoje argumente, ki naj bi utemeljevali pritožbo vselej jasno in opredeljeno navesti. Kar pomeni, da se tega svojega bremena ne more znebiti s sklicevanjem na svoje navedbe v postopku pred sodiščem prve stopnje. Povedano drugače,pritožbeno sodišče ni dolžno odgovarjati na navedbe pritožnika iz njegovih pripravljalnih vlog pred sodiščem prve stopnje, če v pritožbi niso jasno in opredeljeno navedene.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063693
ZKP člen 358, 358-3, 391. KZ-1 člen 251, 251/1.
ponarejanje listin - oprostilna sodba - dejansko stanje - uporaba ponarejene listine - pritožba oškodovanca
Zbrani dokazi za pričakovani zaključek pritožnika ne dajejo dovolj trdne osnove. Obtožba obdolženemu ni očitala, da je napravil krivo listino, marveč je bil nanj naslovljen očitek, da je ponarejeno javno listino uporabil kot pravo. Glede na opis dejanja v obtožnem aktu se torej sodišču prve stopnje sploh ni bilo treba ukvarjati z vprašanjem, kdo je listino o odpovedi delovnega razmerja z dne 10. 8. 2019, na kateri je bil podpis A. A., podpisal, pač pa je moralo zgolj ugotoviti, ali s strani državnega tožilstva predloženi dokazi nudijo dovolj osnove za trden zaključek, ali je obdolženi ob priložitvi listine, ko je preko e-VEM oddal obrazec za odjavo A. A. iz obveznega socialnega zavarovanja, vedel, da inkriminiranega dokumenta oškodovani ni podpisal.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - ugovor zastaranja
Pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova so pravno pomembna dejstva tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo in ki so primeroma navedena v prvem odstavku 55. člena ZIZ. Na dolžnost obrazložitve ugovora pa je bil dolžnik opozorjen tudi v pravnem pouku sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 8. 8. 2022.
zvišanje preživnine - preživninska obveznost staršev - bistveno spremenjene okoliščine - nova odmera preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - preživninske potrebe upravičenca - otrokove potrebe - dohodki - spremenjeno finančno stanje - materialni položaj - spori iz družinskega razmerja - izvajanje stikov
Sodišče je kot bistveno spremenjene razmere glede zmožnosti na strani predlagatelja upoštevalo trajnejše zmanjšanje zaslužka za skoraj 20 % zaradi spremenjenih okoliščin pri delodajalcu in dejstvo, da nasprotna udeleženka z mladoletnim sinom nima več stikov, zato mora za celotno oskrbo poskrbeti sam. Tudi po oceni pritožbenega sodišča gre za pravno odločilne okoliščine, ki upravičujejo novo odmero preživnine.
objektivna in krivdna odgovornost delodajalca - soprispevek oškodovanca - padec z lestve - odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti - okoliščine konkretnega primera - odmera denarne odškodnine - vrednotenje odškodnine
Zavarovanec tožene stranke je po temelju odgovoren za 90 % tožnikove škode, do višine 10 % pa je k škodnemu dogodku oziroma k nastali škodi prispeval tožnik sam (171. člen OZ), ker ni ravnal zadosti skrbno, kot se od delavca pričakuje, saj lestve ni pravilno uporabil (z obema nogama ni stal na istem klinu).
Čeprav je bila po ugotovitvah prvega sodišča lestev neprimerno delovno sredstvo za delo, ki ga je tožnik opravljal, sodišče tožniku ne očita, da je pri delu uporabil lestev, temveč mu očita nepravilno uporabo lestve.
Tožnik je bil poučen o opravljanju dela na lestvi v okviru splošnega izobraževanja varstva in zdravja pri delu, za obstoj oškodovančevega prispevka k škodi zadostuje že nižja stopnja krivde.
Ker gre pri skaženosti za materialnopravno presojo, je sodišče tisto, ki presodi, ali je skaženost podana ali ne, torej sodišče ni vezano na oceno pravnega standarda skaženosti, ki jo je podal izvedenec. Za prisojo odškodnine iz naslova skaženosti morajo biti izpolnjeni tako objektivni kot subjektivni kriteriji. Objektivno merilo pove, ali je oškodovančeva zunanjost spremenjena, na kakšen način se ta sprememba izraža (opaznost, možnost zakrivanja) in kako jo okolje doživlja (ali vzbuja pozornost in če jo, v kakšni meri), subjektivno merilo pa predstavlja vpliv objektivnih meril na oškodovančevo psihično ravnotežje oziroma na njegovo psihično počutje sploh.
obnova postopka - zavrženje predloga - obstoj zunajzakonske skupnosti - novi dokazi - dolžna skrbnost
V pravnomočno končanem sodnem postopku je bilo med drugim ugotovljeno, da je tožnica pri B. B. od leta 1970 opravljala gospodinjska opravila, da je isto počela tudi od leta 2007 dalje, ko se je ločila od moža, da je bil njun odnos samo posloven, saj ji je B. B. plačeval storitve, kar je potrdil v notarski listini z dne 20. 2. 2013, podpisani v domu starejših.
Upoštevaje pisni izjavi A. A. in . F. F. ter izpovedi tožnice, da sta imela s pričama redne stike, sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da bi tožnica ob primerni skrbi dokaza lahko uveljavljala že v prejšnjem pravnomočno končanem sodnem postopku.
Ker iz podatkov v spisu ni razvidno, da je bila pritožnica v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje, v katerem ni imela kvalificiranega pooblaščenca, pred izdajo sklepa o dedovanju opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov, pritožbeno sodišče šteje za dopustne pritožbene navedbe, da v zapuščino spadajo še premičnine večje vrednosti: nakladalka, kosilnica BCS, 2 traktorja (ki nista registrirana), cepilec drv. Dopustne so tudi nadaljnje pritožbene navedbe, da je lahko drugi dedič prodal te premičnine in zato v zapuščino spada denarna vrednost naštetih premičnin, s katerimi pritožnica smiselno uveljavlja, da zapuščino, v kolikor navedene premičnine ob smrti zapustnika niso bile več v lasti in posesti zapustnika, predstavlja tudi terjatev, ki jo je imel zapustnik ob svoji smrti do drugega dediča, ki je prodal premičnine. V skladu z 28. členom ZD zapuščino namreč predstavljajo premoženje, ki ga je imel zapustnik ob svoji smrti, tudi terjatve, ki jih ima proti kakšnemu dediču, izvzemši terjatve, ki so očitno neizterljive. Pritožnica z zgoraj povzetimi dopustnimi pritožbenimi navedbami tako utemeljeno izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje o obsegu zapuščine.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSM00063685
ZIZ člen 17, 17/1, 20a, 20a/3, 20a/5, 38, 38/5, 38/6, 55, 72, 72/2, 72/2-3. ZPP člen 165, 165/3.
odlog izvršbe - nepošten pogodbeni pogoj - neposredno izvršljiv notarski zapis - pravda za ugotovitev ničnosti posojilne pogodbe - odpoklicno upravičenje - način izkazovanja zapadlosti terjatve - ugovor ničnosti pogodbe - načelo formalne legalitete - načelo učinkovitosti - varstvo potrošnikov - stroškovna odločitev - kriterij uspeha v postopku - ugovor zoper sklep o izvršbi
Ni utemeljeno stališče dolžnika, da veljavna ureditev odloga izvršbe ni učinkovita. Načelo učinkovitosti upošteva procesno avtonomijo držav članic, a jo omejuje na način, da nacionalna procesna ureditev ne sme onemogočiti ali pretirano otežiti uresničevanja pravic, ki jih potrošnikom podeljuje pravo Unije. Slovenski zakonodajalec je odlog izvršbe v novi ureditvi opredelil tako, da je za dolžnika potrošnika enostavno dosegljiv, pri čemer lahko o njem odloči sodišče tudi po uradni dolžnosti. Edina zakonska obveznost je potrošnikovo zatrjevanje neveljavnosti posla, brez postavljanja kakšnih drugih ovir. Odločitev glede povrnitve dolžnikovih stroškov je odvisna od vprašanja, ali bo uspel v sproženi ničnostni pravdi, ali ne. Če bo uspel, bo tudi odpadla podlaga za obravnavano izvršbo, ki je tedaj neutemeljeno tekla. Če bo neuspešen, se bo izvršba nadaljevala. Po pojasnjenem, ko je celoten izvršilni postopek zastal in je v nadaljevanju odvisen od odločitve v pravdi, mora tudi stranska odločitev o stroških slediti tej procesni dinamiki. Če je pridržano nadaljevanje izvršbe, je pravilno pridržati tudi odločitev o stroških v zvezi z odlogom izvršbe.
DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00062961
ZIZ člen 272, 272/1, 272/2-2, 272/2-3.
začasna odredba - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - spori iz družinskega razmerja - spor o varstvu, vzgoji in stikih - sodna poravnava - preživnina - znižanje preživnine - največja korist otroka - težko nadomestljiva škoda - materialni položaj - pavšalne navedbe - nepravdni postopek
Začasna odredba, kot jo predlaga upnik, ni namenjena varovanju koristi otroka, temveč varovanju njegovega gmotnega položaja. Gre za regulacijsko začasno odredbo, ki je v nepravdnem postopku izjemoma dopustna, kadar bi zaradi ravnanja strank sodno varstvo lahko ostalo brez pomena.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00063456
ZPŠOIRSP člen 2, 2/1, 2/2, 4, 11, 23, 23/2. URS člen 26. OZ člen 131, 352, 360, 366. ZUSDDD-B člen 10.
odškodninska odgovornost države - izbris iz registra prebivalstva RS - odškodnina za nepremoženjsko in premoženjsko škodo - dve različni pravni podlagi - uporaba ZPŠOIRSP - dejansko bivanje v Sloveniji - upravni postopek - aktivna legitimacija - pomanjkanje aktivne legitimacije - upravičenec do odškodnine - dokazno pravilo - uresničevanje pravic neposredno na podlagi ustave - uporaba določb Obligacijskega zakonika (OZ) - ugovor zastaranja - zastarana terjatev - odškodninska terjatev - nepremagljive ovire za uveljavljanje terjatve - negotovost pravnega položaja - 3-letni zastaralni rok - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja
Tožnika nista upravičena do odškodnine po ZPŠOIRSP, saj ne sodita v kategorijo upravičencev do povračila škode ne po prvem ne po drugem odstavku 2. člena ZPŠOIRSP. Ta zakon določa, kdo so stvarni upravičenci, ki lahko vložijo tožbo za plačilo denarne odškodnine zaradi izbrisa iz RSP v sodnem postopku.
Zaradi neobstoja aktivne legitimacije tožnika ne moreta uveljavljati odškodnine na podlagi določb ZPŠOIRSP oziroma tega zakona za konkretni primer ni mogoče uporabiti.
Zahtevek tožnikov za varstvo njunih ustavnih pravic je treba obravnavati neposredno na podlagi 26. člena Ustave RS z uporabo splošnih pravil odškodninskega prava, ki jih ureja OZ.
Odškodninska terjatev tožnika, uveljavljena na podlagi 26. člena Ustave RS in splošnih pravil odškodninskega prava, je zastarana.
Zastaranje odškodninske terjatve zaradi izbrisa iz registra stalnega prebivalstva je začelo teči 24. 7. 2010, tako da je, upoštevajoč 3-letni zastaralni rok odškodninska terjatev zastarala že več let pred vložitvijo tožbe.
Tudi če bi se štelo, da je zastaranje odškodninske terjatve zaradi izbrisa iz RSP začelo teči po izteku roka za ureditev statusa, to je s 24. 7. 2013 (glej 8. člen ZSSDDD-B), je, upoštevajoč tri letni zastaralni rok (z iztekom 24. 7. 2016), odškodninska terjatev zastarala pred vložitvijo tožbe (vložena 17. 6. 2017).
tatvina - nadaljevano kaznivo dejanje - prepoved ponovnega sojenja o isti stvari - vključenost v nadaljevano kaznivo dejanje
Sodišče prve stopnje je sicer pravilno ugotovilo, da je oškodovanec identičen, vendar pa pri tem prezrlo, da so bile tatvine izvršene v različnih poslovalnicah sicer istega oškodovanca, zato je tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljena pritožbena kritika glede izpolnjenosti naravnega kriterija. Sodišče druge stopnje sprejema pritožbeno utemeljevanje, da ni izpolnjen kriterij pravne narave, ker ni mogoče očitati tožilstvu, da ni predlagalo združitve obeh postopkov, saj kot je bilo že ugotovljeno, ne gre za isti historični dogodek. V okviru istega historičnega dogodka je namreč potrebno obravnavati časovno in krajevno povezan življenjski primer, katerega obravnavanje v več kazenskih postopkih, bi bilo z vidika pravice do poštenega postopka in vsebinske pravilne odločitve, nesprejemljivo
Tožnica je aktivno legitimacijo utemeljevala na pooblastilu toženkinega poslovnega partnerja, s katerim je slednji tožnico pooblastil za izterjavo njegove terjatve. Toženka ni ugovarjala veljavnosti oziroma morebitnih omejitev pooblastil tožnici, takšne omejitve pa tudi ne izhajajo iz vsebine priloženega pooblastila.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063061
OZ člen 197. ZIZ člen 270, 270/2, 274, 274/2.
izpolnitev obveznosti za drugega - izpolnitev obveznosti s strani tretjega - obseg poplačila - izvensodna poravnava - soglasje k izvensodni poravnavi - dokazna ocena izpovedbe strank in priče - dokazovanje terjatev - v pobot uveljavljana terjatev - verjetno izkazana terjatev - nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - subjektivna nevarnost odtujitve premoženja - pogoji za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve
Pritožbeno sodišče v celoti soglaša z obsežno dokazno oceno sodišča prve stopnje, da je tožnik, ki je toženkin sin, ob sklepanju izvensodne poravnave z izročitvijo zneska 15.000 EUR v odvetniški pisarni odvetnika C. C. poplačal materin dolg po pravnomočni sodbi.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da toženka iz naslova pokojnine v višini 900 EUR mesečno, ki je dodatno obremenjena s kreditnimi obveznostmi, terjatve tožnika ne bo mogla poplačati. Drugega večjega premoženja nima, razen solastniškega deleža na nepremičnini, ki pa ga želi prodati. Izkazana je torej njena volja, da odsvoji edino obstoječe premoženje večje vrednosti, kar z verjetnostjo potrjuje zatrjevano nevarnost otežene izpolnitve tožnikove terjatve. Prav tako je izkazano konkretno ravnanje toženke v smeri odsvojitve, saj je v spis vložila pogodbo o posredovanju pri nakupu in prodaji, sklenjeno z nepremičninsko agencijo, katere predmet je prav trženje omenjene nepremičnine. Drži sicer, da je v pogodbi dogovorjen vezan pravni posel prodaje in nakupa, vendar pa je toženka po svojem pooblaščencu tožniku in hčerki kot predkupnima upravičencema poslala dopis, v katerem ju obvešča, da bo v primeru, da kupca ne bo našla do meseca oktobra (v manj kot dveh mesecih od dneva obvestila), predlagala civilno delitev solastnine pred pristojnim sodiščem s prodajo. Pritožničino poudarjanje pomena vezanega posla prodaje in nakupa nepremičnine zato ne vpliva na pravilnost presoje sodišča o obstoju pogoja iz drugega odstavka 270. člena ZIZ.
ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-14, 394, 394-10, 396. OZ člen 433, 433/1.
obnova postopka - rok za vložitev predloga za obnovo postopka - obnovitveni razlog - nova dejstva in novi dokazi kot obnovitveni razlog - stečajni postopek nad pravno osebo - pristop k dolgu pri prevzemu premoženjske celote - izvršilni naslov - prenos blagovne znamke - asignacije - asignacija (nakazilo) - stečaj dolžnika
Brez neposredne povezanosti med obveznostjo dolžnika in premoženjem, ki ga je odtujil, niso izpolnjene predpostavke za uporabo 433. člena OZ.
Predlog za obnovo je utemeljen le, če stranka zatrjuje novo dejstvo ali predlaga nov dokaz, ki ga ob potrebni skrbnosti ni mogla ugotoviti ali predlagati že prej, temveč je zanj naključno izvedela ali pridobila možnost, da ga predlaga, po tem, ko je bil prejšnji postopek že končan s pravnomočno sodno odločbo. Tega pogoja pa ne izpolnjujejo listine, ki jih je tožeča stranka pridobila v gospodarskem sporu, ki ga zoper toženo stranko vodi stečajni dolžnik družba B. po stečajnem upravitelju pred Okrožnim sodiščem v Mariboru. Tožeča stranka je imela že tekom prvotnega postopka kot upnik v stečajnem postopku nad družbo B. možnost vpogledati v stečajni spis in pridobiti poslovno dokumentacijo stečajnega dolžnika in posledično pridobiti izjave njegovih poslovnih partnerjev. Tožeča stranka bi torej lahko že v predhodnem postopku navedene listine sama predložila, če bi bila primerno skrbna.
Naloga pritožbenega sodišča ni, da se ponovno opredeljuje do trditvenega gradiva ene ali druge stranke. Njegova naloga je, da z vidika pritožbenih razlogov preizkusi, ali je opredelitev prvostopenjskega sodišča do zbranega trditvenega in dokaznega gradiva pravilna. Pritožbeno sodišče zato ne odgovarja na pritožbene povzetke trditvenega gradiva tožeče stranke.
domneva umika ugovora zoper sklep o izvršbi - neplačilo sodne takse - navedba pomembnih okoliščin za presojo
Pravilnost izpodbijanega sklepa o domnevi umika ugovora je odvisna izključno od obstoja predpostavk iz petega odstavka 29.b člena ZIZ (tj. neplačila sodne takse in neobstoja pogojev za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse), obstoj teh pa pritožbeno niti ni sporen. Dejstva, na katera se je v pritožbi skliceval dolžnik (tj. da je delno plačal terjatev; da se je z upnikom dogovoril za obročno odplačevanje dolga; da upnik zaradi tega nima več pravnega interesa za nadaljnji postopek; da ne more več prenašati izvršiteljev; da se ga s tem, ko se izvršba opravlja pri drugih osebah, sramoti; da mu je upnik povzročil škodo), za presojo utemeljenosti pritožbe zato niso relevantna, tudi če bi bila resnična, pa dolžnik z njimi odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STEČAJNO PRAVO
VSL00067747
ZGD-1 člen 263, 499. ZFPPIPP člen 14, 42, 44. ZPP člen 243.
odškodninska odgovornost poslovodje - posojilo družbenika družbi - vračilo posojila - insolventnost družbe - trditveno in dokazno breme - dokazovanje z izvedencem
Dejstva, katere terjatve tožeče stranke bi morale biti oslabljene, v kolikšni višini in kdaj, sodijo v okvir ugotavljanja dejstev z izvedencem in ne v trditveno podlago tožeče stranke.
Relevantno je finančno stanje tožeče stranke po tem, ko ji je bila izrečena prepoved nadaljnjega sprejemanja depozitov in relevantni izkazi njenega nadaljnjega poslovanja pod predpostavko, da bi tožeča stranka to prepoved spoštovala.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063849
ZPP člen 339, 339/2-8. OZ člen 73, 73/1, 766, 766/3.
pogodba o naročilu (mandatna pogodba) - zastopanje pravne osebe - naknadna odobritev pogodbe - pogodba, ki jo sklene neupravičeno zastopana oseba - izjava volje s konkludentnimi dejanji - obličnost - ustni dogovor - plačilo za primer uspeha - plačilo za trud - trdtiveno in dokazno breme - zavrnitev dokaznih predlogov - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - razveljavitev sodbe sodišča prve stopnje
Pogodba, ki jo sklene nekdo kot pooblaščenec v imenu drugega brez njegovega pooblastila, zavezuje neupravičeno zastopanega samo, če jo ta pozneje odobri. Poslovno voljo o odobritvi pogodbe lahko neupravičeno zastopani izrazi z izrecno izjavo ali s konkludentnim dejanjem, na primer tako, da sprejme izpolnitev druge pogodbene stranke.
Tretji odstavek 766. člena OZ določa, da ima pri mandatni pogodbi prevzemnik naročila pravico do plačila za svoj trud, razen če ni drugače dogovorjeno ali če ne sledi iz narave medsebojnega razmerja kaj drugega. Iz te določbe izhaja, da mora drugačen dogovor, torej dogovor, da prevzemnik naročila nima pravice do plačila za svoj trud, ampak ima pravico do plačila samo, če bo posel uspešno opravljen, dokazati stranka, ki trdi, da obstaja takšen drugačen dogovor.
registracija vozila - rubež osebnega avtomobila - dovoljenje - overjena listina
V skladu z dvanajstim odstavkom 81. člena ZIZ se zarubljeno motorno ali priklopno vozilo do prenehanja veljavnosti rubeža ne sme registrirati oziroma se zanj ne sme podaljšati prometnega dovoljenja brez dovoljenja upnika, na katerem je njegov podpis overjen. Tega dovoljenja dolžnik ni predložil, saj je upnik v vlogi nasprotoval predlogu dolžnika, kar utemeljeno ponavlja v pritožbi.