izvrševanje kazni zapora - razlog za odložitev izvršitve kazni
Sodišče prve stopnje pri odločanju o predlogu za odlog izvršitve kazni zapora torej ni izhajalo iz možnosti odložitve kazni zapora tudi iz razloga vloženega predloga za nadomestno izvršitev kazni zapora, torej ni v celoti odločilo o vloženi prošnji za odlog izvršitve kazni zapora. Zaradi te pomanjkljivosti, ko torej v tej smeri ni navedlo razlogov o odločilnih dejstvih, je moralo pritožbeno sodišče odločbo sodišča prve stopnje odpraviti in zadevo vrniti v novo odločitev.
opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - preložitev glavne obravnave zaradi bolezni - zdravniško potrdilo o upravičeni odsotnosti z naroka - darilo zapustnika - darilo tretjim osebam - vračanje daril v zapuščino - navidezna pogodba o dosmrtnem preživljanju - prikrito darilo - predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju - dvakratno razpolaganje s premoženjem - uveljavljanje pravic v pravdi
Pritožnica zdravniškega potrdila oziroma dokaza o opravičenem izostanku k predlogu za preložitev naroka ni predložila, slednjega pa ni predložila niti v pritožbi. Zato smiselno zatrjevana kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni bila storjena.
Pritožbeno ni sporno, da D. D. ni dedič po zapustniku, prav tako tudi ni sporno, da pogodba ni bila sklenjena v zadnjem letu pred smrtjo zapustnika. Ker sporni delež nepremičnine, ki je bil predmet pogodbe o dosmrtnem preživljanju, tudi če štejemo, da je pogodbo o dosmrtnem preživljanju prikrivala darilna pogodba, ni bil podarjen v zadnjem letu življenja zapustnika, se k vrednosti zapuščine, na podlagi katere se izračuna nujni delež, ne prišteje.
Pravilna je torej ugotovitev prvostopnega sodišča, da v pobot uveljavljena terjatev tožene stranke v višini 6.476,20 EUR ne obstoji, ker je bila pobotana.
ZPSPP člen 24, 24/2, 27. ZPP člen 286, 337, 337/1.
najemna pogodba - najemna pogodba za določen čas - odpoved - odpovedni rok - skrajšanje odpovednega roka - konkludentno ravnanje - prekluzija
Najemna pogodba, sklenjena za določen čas, načeloma preneha s potekom časa, za katerega je bila sklenjena. Izjemoma velja, da lahko stranki odpovesta najemno pogodbo, ki je bila sklenjena za določen čas, če se že v pogodbi vnaprej dogovorita, da je mogoče tudi takšno pogodbo odpovedati. V takšnem primeru se glede odpovedi najemne pogodbe za določen čas smiselno uporabljajo pravila glede odpovedi najemne pogodbe za nedoločen čas.
Na podlagi odpovedi preneha najemno razmerje s potekom roka (odpovedni rok), ki ga določa najemna pogodba. Odpovedni rok začne teči od vročitve odpovedi sopogodbeniku. Z odpovednim rokom so varovani interesi tiste pogodbene stranke, kateri se najemna pogodba za poslovne prostore odpoveduje.
Odpovedni rok je pravica in se ji stranka lahko vnaprej odpove. Prav tako je dopusten dogovor strank o trajanju odpovednega roka, potem ko je odpoved že dana. Stranki se lahko dogovorita tako za njegovo podaljšanje, kot tudi skrajšanje.
zavrženje pritožbe - nedovoljena pritožba - izrek sodbe - pritožba zoper (zavrnilni) del sodbe, ki ni zajet v izreku - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivosti odločbe - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - odločanje o postavljenem tožbenem zahtevku - pomanjkljiv izrek sodbe sodišča prve stopnje - odločitev o celotnem tožbenem zahtevku - dopolnilna sodba - predlog za izdajo dopolnilne sodbe - rok za vložitev predloga za izdajo dopolnilne sodbe - posledice opustitve predloga za izdajo dopolnilne sodbe - domneva umika tožbe - pritožba - pritožba kot predlog za dopolnitev sodbe
Vsebino pravnega varstva, ki ga sodišče daje tožniku proti toženki, opredeljuje izrek sodbe. Če sodišče v izreku ne odloči o delu zahtevka, v obrazložitvi pa navede, da je ta (v izreku manjkajoči) del zahtevka zavrnilo, ne gre nasprotje med izrekom in obrazložitvijo sodbe, torej za absolutno bistveno procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, prav tako ne za takšno procesno pomanjkljivost (popravo sodbe v smislu 328. člena ZPP), ki bi jo lahko opravilo sodišče druge stopnje samo, temveč za specifično napako, za odpravo katere je predviden institut izdaje dopolnilne sodbe (325. člen ZPP).
Tožnik predloga za izdajo dopolnilne sodbe ni podal. V primeru, ko stranka ni predlagala izdaje dopolnilne sodbe, se šteje, da je bila tožba v delu, ki se nanaša na del zahtevka, o katerem sodišče ni odločilo, umaknjena.
Ker tožnik neobstoječe odločitve (zavrnilnega dela) ne more izpodbijati s pritožbo zoper sodbo, saj ta takšne odločitve sploh ne vsebuje, medtem ko za pritožbo zoper obrazložitev tudi nima pravnega interesa, je bilo potrebno njegovo pritožbo kot nedovoljeno zavreči.
zavrženje vloge - poziv na vložitev dodatne vloge - nezadostno število izvodov vloge
Neutemeljeno je navajanje toženke, da bi lahko sodišče prve stopnje odredilo izdelavo fotokopije odgovora na tožbo, toženki pa naložilo plačilo sodne takse za izdelavo fotokopij, saj takšno postopanje sodišča ni zakonsko določeno. Neutemeljeno je tudi sklicevanje toženke na osebne okoliščine, saj je le-te ne odvezujejo dolžnosti, da ravna v skladu z nalogom oziroma pozivom sodišča. Toženka se tudi neutemeljeno sklicuje, da je vložena vloga smiselno enaka, saj bi morala vložiti še en izvod iste vloge oziroma vsaj vlogo v (povsem) enaki vsebini in ne zgolj vlogo s smiselno enako vsebino.
krivdno povzročeni stroški kazenskega postopka - preložitev glavne obravnave
Splošno pravilo je, da stroški postopka načeloma niso zakrivljeni, če je procesni udeleženec storil vse, kar je po zakonu dolžan storiti, oziroma kadar so mu objektivne okoliščine, ki niso bile izogibne, preprečevale, da se izogne nastanku nepotrebnih stroškov. Tega, da je v konkretnem primeru zagovornica storila vse, kar je v danem primeru lahko, kot sama poudarja v pritožbi, glede na njeno povzeto ravnanje, ni mogoče sprejeti. Kot je pravilno izpostavilo prvostopenjsko sodišče, je bilo prav zaradi njenih številnih predhodnih opravičil in preložitev sporazumno dogovorjeno, kdaj se bo opravil sporni narok, pri čemer zagovornica po takšnem sporazumnem dogovoru o ovirah na svoji strani sodišča ni takoj obvestila, temveč šele 31. 5. 2022, ko je sodišče z odredbo z dne 26. 5. 2022 na dogovorjen narok že vabilo priče.
OZ člen 104, 104/1, 105, 105/3, 111, 111/2, 111/5. ZPP člen 214, 214/1, 214/2.
rok za izpolnitev obveznosti - razveza pogodbe po samem zakonu - učinki razveze pogodbe - ugovor ugasle pravice - trditveno in dokazno breme - neprerekana dejstva - priznana dejstva
Vsi ugovori spadajo v toženčevo trditveno in dokazno breme. Tožena stranka je uveljavljala ugovor ugasle pravice, vendar pa v zvezi s tem ni podala nobenih konkretnih trditev o dejstvih, katerih pravna posledica bi bila prenehanje tožnikove terjatve.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za zadržanje na zdravljenju - paranoidna shizofrenija
Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je udeleženka zdrava, da skrbi za svoje zdravje in da se je pripravljena zdraviti ob pomoči osebnega zdravnika. Ta stališča so plod udeleženkine bolezenske produkcije in bolezensko pogojenega pomanjkanja uvida v lastno stanje. Izvedenka je ugotovila, da odklanjanje na medicinski znanosti utemeljenega zdravljenja vodi v poslabšanje, kronifikacijo bolezni, nepovratne spremembe v možganih in posledično vse hujšo invalidnost udeleženke.
ZPP člen 257.. ZPIZ-2H člen 3, 3/1.. URS člen 2, 14, 22, 50.
ponovna odmera starostne pokojnine - dokup zavarovalne dobe za čas študija - plačilo prispevkov - kogentne določbe zakona - zaslišanje stranke - zavrnitev dokaznih predlogov
Doba, za katero je možen dokup, ni zavarovalna doba vse dokler niso plačani prispevki. Pravica do upoštevanja dokupljene dobe nastane šele s plačilom prispevka, ki se odmeri po veljavnem predpisu. Ključno je, da tožnica plačila odmerjenih prispevkov ni opravila do 31. 12. 2012, tj. do konca veljavnosti ZPIZ-1. Zato ni upravičena do ponovne odmere pokojnine po ZPIZ‑2H, kljub temu, da je dobo dokupila kasneje.
znižanje preživnine - ukinitev preživnine - redno šolanje kot pravni standard - plačilo preživnine - preživninska obveznost staršev - preživljanje otroka - prekoračitev zahtevka - vsebina sodnega varstva - (ne)izvedba predlaganih dokazov - dokazovanje z izvedencem - nepotreben dokaz
Sodišče ne more predlagatelju prisoditi nekaj več niti kaj drugega, kot to s predlogom zahteva. Odločitev o ukinitvi preživnine pa je več kot odločitev za njeno znižanje.
V primeru, da pri izpolnjevanju študijskih obveznosti pride do zastoja oziroma prekinitve, so starši dolžni otroka preživljati še naprej, vendar le, če je bil zastoj v šolanju upravičen.
V primeru, da sodišče ugotovi prenehanje izvršilnega naslova za plačevanje preživnine, le-ta ne more ponovno zaživeti s kasnejšim rednim šolanjem.
Tožnik je bil skladno s pravnomočno odločbo z dne 11. 11. 2020 upravičen do subvencije k plačilu tržne najemnine in ta njegov status se, kljub temu, da se ni prijavil na javni razpis, ki je bil objavljen 20. 11. 2020, ni v ničemer spremenil. SZ-1 namreč ne nalaga, da bi se moral upravičenec prijaviti na vsak javni razpis, ki bi bil objavljen po izdaji odločbe o priznanju pravice do subvencije k plačilu tržne najemnine. Je pa neprijava na javni razpis odločilnega pomena pri odločanju o novi pravici do subvencije k plačilu tržne najemnine.
Sodišče prve stopnje je zato ob ugotovitvah, da toženka ni podala določnih trditev o zatrjevanih lastnih sredstvih, iz katerih je plačala kupnino in tudi izvedeni dokazi ne izkazujejo, s katerimi lastnimi sredstvi je kupnino poravnala, in ob ugotovitvah, da je tožnik v aprilu 2008 dvignil 90.500,00 EUR gotovine in da je priča A. A. potrdil oziroma izpovedal, da je toženka prosila tožnika za posojilo za nakup stanovanja in opreme v skupnem znesku 70.000,00 EUR in da je večkrat potrdila prejem tega posojila ter da ga bo tožniku vračala, kolikor bo lahko, utemeljeno zaključilo, da je tožnik posodil 70.000,00 EUR toženki za nakup stanovanja in opreme.
Tožnici sodišče ni odvzelo pravice do dokazovanja s postopanjem po tretjem odstavku 302. člena ZPP, ki je bilo pravilno. Razloge je pojasnilo v 7. in 8. točki obrazložitve izpodbijane sodbe. Tudi pritožbeno izpostavljena „nuja zaslišanja prič, zaradi morebitnih pomot v predhodnih opredelitvah“, ne izkazuje potrebe po ponovnem (neposrednem) zaslišanju prič s strani sodišča prve stopnje in je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je načelu ekonomičnosti in pospešitve postopka v skladu s tretjim odstavkom 302. člena ZPP dalo prednost pred načelom neposrednosti. Celo sama tožnica v pritožbi izpostavlja dolgo trajanje postopka, medtem ko je iz spisa razvidno, da je bila zadeva predodeljena novi razpravljajoči sodnici v fazi že zaključene in nato (zaradi pridobljenih potrdil dobaviteljev) ponovno otvorjene glavne obravnave.
Izpodbijana sodba vsebuje številne prepričljive razloge o tem, da je bilo stanje kupljenih nepremičnin tožnici izjemno dobro znano in da ji ni moglo biti neznano.
Tožnica po zatrjevanem zamakanju ni pristala na skupen ogled strehe s toženko, kar ji je ta predlagala v omenjenem odgovoru, iz katerega tudi ne izhaja, da priznava napake na strehi in drugod in da je pripravljena izvesti novo streho. Kontrolni ogled je tožnica opravila sama in nanj ni vabila toženke, pridobljenih dokazov pa ni ustrezno zavarovala. Predmetno kaže na izrazito neupoštevanje določbe prvega odstavka 464. člena Obligacijskega zakonika (kupčeve sodelovalne dolžnosti) in to je sodišče prve stopnje primerno dokazno upoštevalo v smeri, da tožnica skritih stvarnih napak ni izkazala.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba o stikih - stiki z otrokom - izvajanje stikov - začasno omejevanje stikov - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka
Med udeležencema ni sporno, da ima deček precejšnje psihosocialne težave in da potrebuje strokovno pomoč ter medikamentozno terapijo. Prav tako nasprotni udeleženec ne nasprotuje ugotovitvi, da je simptomatika pri dečku, pa tudi njeno poslabšanje, povezana s stiki, razlog pa še ni ugotovljen.
Največja otrokova korist glede na izkazane okoliščine narekuje začasno neizvajanje stikov z očetom.
Dolžnik mora upniku povrniti tiste stroške, ki so potrebni za izvršbo. Nedvomno so stroški v zvezi s predlogom za izvršbo potrebni stroški za izvršbo po temelju, vendar pa jih mora upnik, v kolikor hoče, da se mu jih prizna, tudi opredeljeno navesti. V konkretnem primeru, ko je v predlogu za izvršbo navedeno le „stroški priprave predloga za izvršbo“, se iz take opredelitve ne ve, kakšne stroške v zvezi s predlogom za izvršbo je upnik imel. Gre za presplošno opredelitev, ki je tudi v nasprotju z Navodilom za izpolnjevanje obrazca po Pravilniku o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka, saj upnik teh stroškov ni opredelil kot na primer poštnina, fotokopije in podobno. Drži torej pritožbena trditev, da upnik stroškov ni konkretiziral tako, da bi pojasnil, na kaj se nanašajo in jih zato ni možno posamično ovrednotiti tako glede kriterija potrebnosti kot glede opredelitve do same višine stroškov.
Višje sodišče glede na odgovor na pritožbo upnika, v katerem se upnik sklicuje na stroškovnik, ki je dostopen na spletni strani samega upnika, navaja, da gre za novoto, ki jo v okviru pritožbenega postopka ne more upoštevati. Sicer pa višje sodišče pojasnjuje, da predstavlja glede na trditveno podlago upnika v pritožbi stroškovnik, ki ga upnik k pritožbi niti ne predloži, enostranski akt upnika, za katerega pa ni izkazal, da bi obstajala za njegovo uporabo kakršnakoli zakonita ali pogodbena podlaga.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40.
pritožba zoper sklep o odmeri nagrade izvedencu - dopolnilno izvedensko mnenje - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - zavrnitev pritožbe
Sklep z dne 2. 2. 2022 je nedvomno posledica prvotno pomanjkljivo izpolnjene naloge oz. neskrbnosti izvedenke. Dodan stavek pa predstavlja podrobnejše navodilo sodišča izvedenki oziroma prvotno nalogo podrobneje specificira. Navodilo je bilo potrebno glede na sprva neizpolnjeno nalogo in pojmovno ne predstavlja nove naloge oziroma ničesar 'dodatnega'. Če bi izvedenka dano nalogo že po prvotnem sklepu z dne 31. 12. 2020 izvedla celostno in s tem pravilno, 'nadaljnja navodila/pojasnila' in nenazadnje sam sklep z dne 2. 2. 2022 ne bi bili potrebni.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ekonomski razlog - reorganizacija - svobodna gospodarska pobuda - državna pomoč
Država je sicer delodajalcem res nudila subvencije za čas čakanja na delo doma, subvencionirala krajši delovni čas in krila nadomestila za čas odrejene karantene, vendar pa delodajalcu ni mogoče očitati, da je odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita že zato, ker ni sprejel ukrepov državne pomoči oziroma da iz tega razloga finančna plat ni mogla biti odločilna pri podaji odpovedi.
vznemirjanje lastninske pravice - vznemirjanje lastnika nepremičnine - uporaba dovozne poti - pogoji za izdajo regulacijske začasne odredbe - ureditvena (regulacijska) začasna odredba - nevarnost za nastanek težko nadomestljive škode - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda
Pritožbeno sodišče pritrjuje razlogovanju prvega sodišča, da tožnici v predlogu za izdajo začasne odredbe nista navedli dejstev, s katerimi bi izkazali verjetnost nastanka težko nadomestljive škode. Toženec za dostop do svojih nepremičnin sporno pot uporablja že najmanj 10 let in (še) nima urejene druge poti. Posplošene navedbe tožnic, da se zaradi voženj z gradbeno mehanizacijo teren poseda, določeni tlakovci so že poškodovani in neenakomerno vdrti, vse bolj pa je poškodovana tudi mreža ob poti, nikakor ne izkazujejo nastanka težko nadomestljive škode. Sodišče prve stopnje pravilno zaključi, da jima v tem primeru lahko nastaja le premoženjska škoda, ki jo je moč odpraviti oziroma oceniti in nadomestiti, medtem ko okoliščin v zvezi z nastankom težko nadomestljive škode tožnici sploh nista zatrjevali.
ZPP člen 8, 286, 286/4.. ZDR-1 člen 6, 7, 7/4, 47, 47/1, 47/3, 111, 111/1, 111/1-8, 160, 160/2.. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 31, 31/1, 31/2.. Direktiva 2003/88/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. novembra 2003 o določenih vidikih organizacije delovnega časa člen 7, 7/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - dokazna ocena - trpinčenje na delovnem mestu - zavrnitev dokaznih predlogov - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - Direktiva 2003/88/ES - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Izvedbo dokaza s postavitvijo izvedenca medicinske stroke in zaslišanjem brata je tožnica predlagala za ugotavljanje vzročne zveze in višine škode v posledici trpinčenja. Oba dokazna predloga je sodišče utemeljeno zavrnilo kot nepotrebna, ker ni ugotovilo nedopustnega ravnanja toženke. Zdravstvena dokumentacija sama po sebi ne dokazuje in ne more dokazovati obstoja konkretnih protipravnih ravnanj toženke v smislu trpinčenja.
Zmotna je presoja sodišča, da tožnica ni upravičena do nadomestila za neizrabljen dopust, ker ji je delovno razmerje pri toženki nezakonito prenehalo po njeni volji.