OZ člen 343, 347, 347/1, 356, 356/2, 1034. ZIZ člen 20a, 20a/3.
izpolnitev pogodbe - finančni lizing nepremičnin - odstop od pogodbe o leasingu - zastavni dolžnik - lastnik nepremičnin - res iudicata - odstopno upravičenje - odškodnina zaradi neutemeljenega odstopa od pogodbe
V obravnavani zadevi upnik ne uveljavlja izterjave terjatve iz naslova odškodnine zaradi uresničitve odstopnega upravičenja, ampak izterjavo terjatve iz naslova izpolnitve pogodbe (tj. izterjavo v pogodbi o lizingu dogovorjenih in že zapadlih obrokov lizinga ter stroškov, ki naj bi jih bil po pogodbi dolžan nositi lizingojemalec, vse s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi), nastanek oziroma zapadlost teh terjatev pa ni vezana na izkaz pogojev za uresničitev odstopnega upravičenja. Zavrnitev predloga za izvršbo za izterjavo terjatve iz naslova odškodnine zaradi odstopa od pogodbe (v zvezi s katerim je sodišče v tisti zadevi presodilo, da do njega sploh ni prišlo) zato ne pomeni odločitve o (ne)dovolitvi izvršbe za izterjavo terjatev iz naslova plačila po pogodbi o lizingu dolgovanih pa neplačanih zneskov, ki jih upnik zahteva v obravnavanem postopku, in ne vpliva na pravico upnika, da vloži nov predlog za izvršbo za izterjavo teh terjatev in da sodišče o njegovem predlogu vsebinsko odloči. Četudi je upnik za obračun obrokov lizinga v višji višini na podlagi na novo izdelanega anuitetnega načrta imel podlago v določbah 15. člena pogodbe o lizingu, glede na zgoraj povzeto vsebino te določbe dolžnik v pritožbi utemeljeno opozarja, da višina spremenjenih obrokov na podlagi določb notarskega zapisa ni bila v naprej v celoti določljiva. Dolžnikovo soglasje z neposredno izvršljivostjo se zato ne more nanašati tudi na presežek nad zneskom obroka, izrecno določenim v notarskem zapisu (7.110,20 EUR). Četudi je na podlagi pogodbe o lizingu lizingojemalec lizingodajalcu dolžan plačati stroške izdaje zahtevka za deponiranje pogodbe, prav tako pa tudi povrniti stroške zavarovanja predmeta lizinga, ki jih je plačal lizingodajalec, pa zneski teh stroškov v pogodbi niso določno opredeljen, niti niso navedeni vsi elementi, da bi bilo višino teh stroškov mogoče določiti. Prav tako ni določena zapadlost teh terjatev. Notarski zapis zato ne predstavlja primernega izvršilnega naslova za izterjavo teh stroškov. Glede stroškov opominov je v 16. členu pogodbe o lizingu sicer določeno, da ima lizingodajalec lizingojemalcu pravico zaračunati stroške vsakega opomina v višini 12,50 EUR. Vendar pa tudi glede teh zneskov v notarskem zapisu zapadlost ni določena. Upnik, ki je sicer izkazal, da je lizingojemalcu izdal opomine in mu tudi zaračunal stroške opominov, pa zapadlosti teh terjatev tudi ni izkazal na način iz tretjega odstavka 20.a člena ZIZ, saj ni izkazal niti da je račune za stroške opominov vročil lizingojemalcu niti da mu je vročil obvestila o zapadlosti teh stroškov. dolžnik v obravnavani zadevi nima položaja subsidiarnega poroka, ki bi osebno odgovarjal za plačilo terjatev iz pogodbe o lizingu, ampak ima položaj zastavnega dolžnika, ki za plačilo upnikovih terjatev odgovarja kot lastnik nepremičnin, ki so obremenjene s hipoteko, ustanovljeno v zavarovanje upnikovih terjatev do lizingojemalca, odgovornost dolžnika in poplačilna pravica upnika pa sta omejeni na poplačilo iz teh nepremičnin. Določbe 1034. člena OZ, ki se uporablja za presojo zastaranja terjatev v razmerju do subsidiarnega poroka, zato v razmerju do dolžnika ni mogoče uporabiti. Odstop od pogodbe o finančnem lizingu (z odkupno opcijo) sam po sebi nima za posledico prenehanja upnikove pravice do plačila do odstopa že zapadlih obrokov lizinga.
sodba na podlagi pripoznave - delni umik tožbe - ustavitev postopka - stroški postopka
Do umika tožbe glede plačila potnih stroškov oziroma stroškov goriva ni prišlo zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani toženca, zaradi česar mu je tožnik dolžan povrniti stroške postopka glede tega dela umaknjene tožbe (prvi odstavek 158. člena ZPP). Pritožbeno pojasnjevanje, da je tožbo za plačilo potnih stroškov tožnik umaknil zato, ker bi sicer postopek pred sodiščem trajal nekaj časa, ne predstavlja podlage za drugačno odmero stroškov postopka.
izvršba - izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik je tudi po presoji pritožbenega sodišča zadostil pravnemu standardu obrazloženosti ugovora (drugi odstavek 61. člena ZIZ), saj je ugovarjal upnikovi terjatvi tako po višini kot po temelju.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - udarec s pestjo v obraz - način nastanka poškodb - telesna poškodba - sled poškodbe - presoja dejanskega stanja
Zaradi konkretne poškodbe, kot posledice udarca s pestjo v predel obraza, je bila zmožnost za delo oškodovanca začasno zmanjšana (pri čemer se lahko ta nanaša na oškodovančevo zaposlitev, kakor tudi na hišna in gospodinjska opravila), ob tem pa je bila začasno prizadeta tudi njegova zunanjost, kamor spadajo vidnejše spremembe na poškodovančevem telesu, predvsem na področju obraza.
Položaj udarnine, in sicer ko gre za v javnosti izpostavljeni del obraza, dodatno prispeva še k prizadetosti oškodovančeve zunanjosti.
ZPP člen 226, 226/2, 339, 339/2, 339/2-8.. ZDR-1 člen 200, 200/1, 200/2, 200/4.
poklicni voznik tovornjaka - dodatek za delovno dobo - plačilo nadur - poklicno zavarovanje - delno zavrženje tožbe - zadostna trditvena podlaga - informativni dokaz - listina v tujem jeziku - bistvena kršitev določb postopka - razveljavitev sodbe
V okoliščinah obravnavanega primera za zadostnost trditvene podlage nista potrebni krajevna in časovna konkretizacija okoliščin oprave nadur in natančnejše navajanje tedaj opravljenih nalog. Delodajalec je tisti, ki se profesionalno ukvarja s prevozom tovora, ga organizira, določa voznikom relacije glede na naročila, jim odreja druge naloge, povezane z določenim prevozom (nakladi, razkladi, čakanje nanju, čiščenje vozila itd.) in pozna čas, ki je običajno potreben za njegovo izvedbo. Točno in pravilno vodenje evidenc delovnega časa, ki ne vključuje zgolj vožnje, temveč tudi vsa s tem povezana opravila, je dolžnost delodajalca in ne delavca. Zmotno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da iz tožnikovih navedb ni mogoče razbrati, kaj je vštel v delovni čas, niti načina izračuna nadur.
postopek dopolnitve zemljiške knjige - uskladitev podatkov - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo - nevpisana nepremičnina v zemljiški knjigi - sporna dejstva - tožba na izpodbijanje vpisa
Postopek dopolnitve zemljiške knjige je namenjen uskladitvi podatkov katastra s podatki zemljiške knjige. Ker je usklajenost obeh evidenc bistvenega pomena za pravni promet, zemljiškoknjižno sodišče pa ni pristojno odločati o spornih dejstvih, je zakon vzpostavil domnevo iz tretjega odstavka 229. člena ZZK-1 (in s tem zagotovil takojšen vpis nepremičnine v zemljiško knjigo). Morebitni spori glede pravic na tako vpisani nepremičnini pa se lahko rešujejo v okviru tožbe iz 228. člena ZZK-1.
sklep o prekinitvi postopka - predlog stranke za prekinitev postopka - odločitev o predhodnem vprašanju - uporabnina - višina uporabnine - višina dednega deleža
Načeloma sicer velja, da ima vsaka stranka pravico izjaviti se o navedbah nasprotne stranke, vključno z navedbami procesne narave, vendar ZPP v 206. členu med drugim določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Odločitev o prekinitvi sodišče sprejme po svoji presoji in ni vezano na predloge ali izjave strank, zato sodišče prve stopnje s tem, ko predloga tožnikov za prekinitev ni vročalo tožencem, ni kršilo njihove pravice do izjave.
načelo formalne legalitete - razlogi, ki preprečujejo izvršbo - nov postopek - nastanek škode - dejanje, ki ga lahko opravi tudi kdo drug - predujem za kritje stroškov - slabo premoženjsko stanje
Tudi nova tekoča pravda, ki jo zatrjuje dolžnik, nima učinka preprečitve izvršbe, ampak je lahko ob izpolnjevanju zakonskih pogojev le razlog za morebitni odlog izvršbe. Enako velja za trditve glede nastanka škode v posledici oprave neposrednih izvršilnih dejanj. Upničina pravica do izvršbe v okviru pravice do sodnega varstva utemeljuje poseg v dolžnikovo premoženjsko sfero, četudi pri tem pride do določene škode.
Ker je sodišče prve stopnje v zgoraj navedeni sodbi odločilo, da mora obsojeni denarno kazen v višini 3.300,00 EUR plačati v roku treh mesecev, to je do 6. 7. 2022, kar obsojeni ni storil, prošnjo za obročno plačilo denarne kazni pa je podal prepozno, in sicer dne 4. 10. 2022, je odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa pravilna in zakonita.
ZDR-1 člen 11, 11/4, 137, 137/1.. OZ člen 86, 86/1.
izplačilo nadomestila plače - odsotnost z dela - ničnost dogovora - poziv delavcu za vrnitev na delo
Sodišče prve stopnje je utemeljeno štelo za dokazano tožnikovo trditev, da je za delavce na terenu pri toženki veljalo, da se jih izrecno pozove (napoti) na delo (direktor toženke je celo izpovedal o pisnem pozivu). Pravilno je ugotovilo, da toženka tožnika na delo ni pozvala (razporedila), da bi delo lahko nastopil, in da tožnik dela tudi kasneje ni odklonil.
razveza zakonske zveze - razlogi za razvezo - nevzdržnost zakonske zveze - odsotnost na naroku zaradi bolezni - opravičljiv razlog za preložitev naroka za glavno obravnavo - predložitev zdravniškega opravičila
Za razvezo zakonske zveze zadostuje, da je zakonska zveza nevzdržna za enega od zakoncev.
izločitev izvedenca medicinske stroke - odklonitveni razlog za izločitev - dvom o nepristranskosti sodišča
Če v dokaznem postopku sodeluje izvedenec, glede katerega je podan izločitveni razlog, to vzbudi dvom ne le v nepristranskost izvedenskega mnenja, pač pa tudi v nepristranskost samega sojenja, ki je ustavno varovana pravica (prvi odstavek 23. člena URS). Zato je treba odklonitveni izločitveni razlog iz 6. točke 70. člena ZPP široko obravnavati. Za izključitev dvomov o izvedenčevi nepristranskosti tako kot za sodnika velja, da ne sme biti povezan s stranko ali s spornim predmetom tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke.
Še posebej v pravdnem postopku, v katerem sodišče presoja obstoj morebitne strokovne napake zdravnika, ki bi lahko povzročile zatrjevane posledice pri tožeči stranki, je mnenje izvedenca (ali izvedencev) tisto, ki odločilno prispeva k preiskavi vzrokov le-teh. Zato je še posebej pomembno, da je strankam v sodnem postopku zagotovljeno objektivno nepristransko izvedenstvo, ki se v nadaljevanju kaže v nepristranskem sojenju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063611
KZ-1 člen 122, 122/1, 122/2. ZKP člen 18, 371, 371/2.
kaznivo dejanje lahke telesne poškodbe - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - pravica do obrambe - prosta presoja - dejansko stanje
Sodišče prve stopnje je zavrnitev problematiziranega dokaznega predloga zavrnilo s tehtnimi argumenti, da ni imelo pomisleka v podpis oškodovanca na zapisniku o sprejemu ustne ovadbe, kot tudi, da je oškodovanec v nadaljnjem postopku korigiral zgolj določene navedbe iz navedenega zapisnika, ni pa zanikal vsebine celotne ovadbe (točka 38 razlogov izpodbijane sodbe). Ob tem je sodišče prve stopnje tudi ustrezno opozorilo, da se pogosto zaradi različnih stanj in spominske ohranjenosti v navedbah oseb v različnih fazah postopka pojavijo razlike, pri čemer je popolno skladnost navedb ob prostem izpovedovanju nemogoče pričakovati, ključno za potrditev verodostojnosti pa je, da so izpovedbe v različnih fazah postopka skladne v bistvenem.
začasna odredba - ugovor zoper začasno odredbo - pogoji za izdajo začasne odredbe - standard verjetnosti - lastništvo nepremičnine - prepoved obremenitve in odtujitve nepremičnine - možnost razpolaganja z nepremičnino - konkretna nevarnost - objektivna nevarnost - onemogočanje poplačila upnikov - prerekanje trditev - nesporna dejstva - verjetnost obstoja terjatve
Za verjeten izkaz nevarnosti ne zadošča zgolj dejstvo, da je tožena stranka v zemljiški knjigi vpisana kot lastnica nepremičnine in ima možnost z njo razpolagati. Zgolj možnost, da bo dolžnik s spornim predmetom razpolagal, ne zadošča.
Zaradi vložitve tožbe in nesporno ugotovljenih predhodnih ravnanjih toženkinega sina (neplačilo dolga, odstop dednega deleža), je verjetneje, da bo tudi toženka ravnala v smeri onemogočanja poplačila tožničine terjatve.
Ker je bilo pritožbi ugodeno in ugovor toženke zoper izdano začasno odredbo zavrnjen, tožnici ni bila kršena pravica do izjave v takšni meri, da bi bila potrebna razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.
Ob upoštevanju močnih naveznih okoliščin, ki obtoženca vežejo na Republiko Srbijo, kjer ima sorodnike in kjer je študiral ter izkazanim aktivnim ravnanjem obtoženca, ki kljub zanikanju pritožnika vodi do zaključka, da se je ta skrival več kot pol dneva in je bil s strani policije odkrit po naključju, pritožba z nasprotovanjem ugotovitvam izpodbijanega sklepa ne pretehta v smer, da priporni razlogi begosumnosti ne bi bil podan.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00062688
ZFPPIPP člen 408, 408/1. OZ člen 299, 299/1, 522. ZPP člen 154, 154/1, 458, 458/1.
plačilo zavarovalnih premij - nastanek obligacijskega razmerja - sklenitev pogodbe - nastanek terjatve - zapadlost terjatve - odpust obveznosti - osebni stečaj - učinki pravnomočnega odpusta obveznosti v stečajnem postopku - začetek postopka osebnega stečaja - rok za plačilo pogodbene obveznosti - spor majhne vrednosti - pogodba o prodaji na obroke
Terjatve sicer izvirajo iz sklenjenih zavarovalnih pogodb, vendar pa so nastale, ko je imela upnica pravico od dolžnika terjati njihovo izpolnitev.
Glede na določbo prvega odstavka 408. člena ZFPPIPP odpust obveznosti učinkuje zgolj na terjatve, ki se jih je dolžnik (toženec) upnici (tožnici) zavezal plačati do začetka postopka osebnega stečaja, medtem ko na kasneje dospele terjatve ne učinkuje.
preklic pogojne obsodbe - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Po pregledu zadeve pritožbeno sodišče uvodoma ugotavlja, da je imelo sodišče prve stopnje v času odločanja vso dejansko podlago za odločitev o preklicu obsojencu izrečene pogojne obsodbe. Kljub navedenemu pa sodišče druge stopnje ugotavlja, da je obsojenec s pritožbo izkazal nakazilo dolgovanega zneska družbi DUTB d.d. v višini 20.255,58 EUR s priloženim UPN nalogom, pri čemer je oškodovana družba na posebno poizvedbo pritožbenega sodišča v skladu s tretjim odstavkom 377. člena ZKP prejem tega zneska potrdila. Glede na izpolnitev posebnega pogoja iz obsodilne sodbe tako ni več razloga za preklic pogojne obsodbe, zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
uveljavljanje škode - kmetijska in gozdna zemljišča - upravljalec - pisna prijava škode - zavrženje tožbe - pritožbene novote - sporazum o višini odškodnine
56. člen ZDLov-1 predpisuje postopek uveljavljanja škode na kmetijskih in gozdnih zemljiščih od upravljalca. Oškodovanec - tožnica, je dolžan škodo na kmetijskih in gozdnih kulturah prijaviti v 3 dneh od dneva, ko je škodo opazil, pisno pooblaščencu upravljalca (prvi odstavek 56. člena ZDLov-1). Če se oškodovanec in pooblaščenec upravljalca v 8 dneh po pisni prijavi škode, na podlagi ogleda, ne sporazumeta o višini odškodnine, pošlje oškodovanec pisno prijavo škode komisiji, ki jo za lovsko upravljalsko območje imenuje minister za dobo 5 let (drugi odstavek 56. člena ZDLov-1).
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6.. URS člen 23, 23/1.. ZKP člen 35, 35/1.. ZS člen 104, 104-2, 116.
prenos krajevne pristojnosti - videz nepristranskosti sodišča
Pri presoji nepristranskosti sojenja ima poleg subjektivnega kriterija poseben pomen tudi objektivni kriterij, ki zahteva, da sodišče pri ravnanju v konkretni zadevi ustvarja oziroma ohranja videz nepristranskosti.
Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 38.
nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije - sprememba odločitve
Pritožba utemeljeno opozarja, da je nepravilno priznanje nagrade za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Izkazano je, da je bila vsa potrebna dokumentacija sodni izvedenki posredovana s strani sodišča. Ker sodni izvedenki zbiranje dodatne dokumentacije ni bilo naloženo s strani sodišča in je obseg izvedovanja z opredelitvijo nalog in vprašanj zamejen s strani sodišča, bi o potrebi morebitne dodatne dokumentacije sodna izvedenka morala sodišče predhodno obvestiti.