dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj - vložitev prošnje zadnji dan prekluzivnega roka - nujna brezplačna pravna pomoč
36. člen ZBPP, ki določa nujno brezplačno pravno pomoč, ne ureja situacije, ko prosilec zadnji dan prekluzivnega roka vloži prošnjo za BPP. Ker je v takšni situaciji v določenih primerih nemogoče prosilcu pravočasno zagotoviti odvetnika, ki bi bil pripravljen prevzeti nudenje pravne pomoči, sodišče ocenjuje, da je v 36. členu ZBPP zakonska praznina. Ob tako nastali zakonski praznini je treba zakon smiselno razlagati tako, da se, če je iz navedenega razloga prosilcu nemogoče pravočasno zagotoviti odvetnika, ki bi bil pripravljen prevzeti nudenje pravne pomoči, to lahko šteje kot neizpolnjevanje pogoja za dodelitev BPP iz 24. člena ZBPP.
ZKme-1 člen 56. Uredba Komisije (EU) št. 65/2011 z dne 27. januarja 2011 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1698/2005 glede izvajanja kontrolnih postopkov in navzkrižne skladnosti v zvezi z ukrepi podpore za razvoj podeželja člen 30. Javni razpis za Ukrep 111 usposabljanje za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu poglavje IV/2.
neposredna plačila v kmetijstvu - zahtevek za izplačilo sredstev - pogoji za izplačilo sredstev - pogoji javnega razpisa - znižanje izplačila
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da usposabljanj za delo v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu ni opravilo zadosti upravičenih slušateljev. Zato je tožnikov zahtevek za ta usposabljanja utemeljeno zavrnila. Ker je ugotovila tudi, da razlika med zaprošenimi in upravičenimi sredstvi predstavlja razliko 40,35 %, je pravilno uporabila dodatno znižanje.
akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločanje o pravicah, obveznostih in pravnih koristih - obvestilo o površini zemljišča
Obvestilo o površini parcele ni upravni akt v smislu 2. člena ZUS-1, saj ne vsebuje vsebinske odločitve o pravici, obveznosti ali pravni koristi. Zato zoper obvestilo ni pravnega varstva. Zato takšnega obvestila tudi ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Posledično tudi vsi nadaljnji akti, povezani s predmetnim obvestilom, ne morejo biti predmet izpodbijanja v tem upravnem sporu.
ZUSDDD člen 1, 1/1, 1č. ZUP člen 70, 71, 89, 89/3, 89/4, 89/5.
dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - vabilo na razgovor na veleposlaništvu - vročitev vabila - načelo zaslišanja stranke - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena tožnikova vloga za pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje v RS na podlagi določil ZUSDDD. Pri tem je bila za odločitev bistvena ugotovitev, da se tožnik ni odzval na vabilo za zaslišanje na Veleposlaništvu RS v BiH. Četudi podatki upravnega spisa izkazujejo, da je bila na ime, ki je podobno osebnemu imenu tožnika, poslana bela pisemska ovojnica z vsebino, ki se je neodprta vrnila na naslov Veleposlaništva, to ne pomeni, da je bila tožniku dana dejansko učinkovita možnost sodelovati v postopku. Gre za absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka.
ZVis člen 66, 66/1. Statut Univerze v Mariboru člen 85, 85/1.
študent - vpis v višji letnik - pogoji za vpis v višji letnik - neupravičen vpis v višji letnik - izpis iz letnika
Tožnik pogojev za vpis v 5. letnik ne izpolnjuje, ker je bil v 5. letnik vpisan brez opravljene predpisane obveznosti iz 2. letnika. Zato je odločitev o njegovem izpisu iz 5. letnika pravilna.
sofinanciranje iz javnih sredstev - sofinanciranje programskih vsebin medijev - razpisni pogoji - obrazložitev odločbe - pravica do pravnega sredstva
Ocena posameznih članov komisije po posameznih kriterijih je razvidna iz izpodbijane odločbe, seštevek pa predstavlja skupno oceno. Logično je nato tudi obrazložitev skupna. Število doseženih točk odraža njihovo vsebinsko utemeljitev. Glede na to ni mogoče pritrditi tožeči stranki, da tovrstna obrazložitev pomeni kršitev ustavne pravice iz 25. člena Ustave RS.
ZSS člen 24, 24/1, 45, 44, 44/3. ZSPJS člen 9, 9/2, 16, 16/5. ZDIU12 člen 7.
plača sodnika - uvrstitev sodnika v plačni razred - odločba o uvrstitvi
Določbe 45. člena ZSS je treba razlagati v pomenu, da sta imenovanje in napredovanje sodnika edini podlagi za uvrstitev sodnika v plačni razred. Ob odsotnosti nadaljnjih določb v ZSPJS ali v ZSS o tem, kako se sodnika uvrsti ob imenovanju, je ureditev z uporabo logične razlage mogoče razumeti (le) v pomenu, da se sodnika uvrsti v začetni plačni razred, v katerega je uvrščena funkcija. Sodnika zakon ne varuje z zagotovljeno plačo v primeru ponovne izvolitve v sodniško funkcijo po prekinitvi opravljanja sodniške službe. Z začetkom mandata oziroma ob imenovanju na višje sodniško mesto se vsi sodniki enotno uvrstijo v začetni plačni razred za funkcijo, kar pa zanje ne pomeni dokončnega pač pa prehodno stanje, saj z nastopom sodniške službe pridobi sodnik pravico do napredovanja pod pogoji zakona (prvi odstavek 24. člena ZSS).
ZTuj-2 člen 33, 34, 37, 37/1, 55, 55/1, 55/1-5. ZUP člen 9, 146, 214, 237, 237/2, 237/2-3, 237/2-7. ZUS-1 člen 32.
dovoljenje za začasno prebivanje - dovoljenje za prvo prebivanje zaradi zaposlitve ali dela - domneva nepodrejanja pravnemu redu RS - obrazložitev odločbe - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev postopka - upravni spor - začasna odredba
Predmet spora je odločba, s katero je tožena stranka odločila o prošnji prve tožeče stranke kot delodajalca za izdajo dovoljenja za začasno prebivanje druge tožeče stranke v RS zaradi zaposlitve ali dela, in sicer tako, da je prošnjo delodajalca zavrnila, četudi je ugotovila, da so za izdajo zaprošenega dovoljenja izpolnjeni pogoji iz 33. in 34. člena v povezavi s 1. odstavkom 37. člena ZTuj-2. Sodišče se strinja tožečo stranko, da je obrazložitev izpodbijane odločbe pomanjkljiva oziroma protislovna v tolikšni meri, da pomeni bistveno kršitev pravil postopka. Za zaključek, da pri drugi tožeči stranki obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da se ne bo podrejala pravnemu redu RS, bi bilo treba raziskati še nadaljnje relevantne okoliščine. Tožeči stranki pred izdajo odločbe tudi ni bila dana (učinkovita) možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki utegnejo vplivati na zavrnilno odločitev o stvari, kar pomeni nadaljnjo absolutno bistveno kršitev pravil postopka.
Sodišče je s sodbo (1. točka izreka) že odločilo o tožbi v tem upravnem sporu ter odpravilo izpodbijani upravni akt in zadevo vrnilo v ponovno odločanje toženi stranki. Učinki pravnomočnosti sodbe nastopijo z njeno vročitvijo strankam, zato v tem primeru tožeča stranka ne izkazuje (več) verjetnosti, da bi z izvršitvijo oziroma pravnim učinkovanjem izpodbijanega upravnega akta nastala takšna težko popravljiva škoda, ki bi jo sodišče z izdajo zahtevane začasne odredbe lahko preprečilo oziroma odvrnilo. Zato je sodišče takšno zahtevo zavrnilo kot neutemeljeno.
inšpekcijski postopek - nadzor nad orožjem - strelišče - prepoved streljanja na strelišču - pristojnost lovskega inšpektorja
Napačno je stališče tožeče stranke, da je nadzor v predmetni zadevi stvar lovske inšpekcije. ZDLov-1 namreč ne vsebuje določb v zvezi z lovskimi strelišči, glede lovske inšpekcije pa določa, da lovski inšpektorji nadzorujejo izvajanje določb tega zakona in predpisov izdanih na njegovi podlagi, pooblastila in pristojnosti, ki jih ima lovski inšpektor poleg pooblastil, ki jih ima po splošnih predpisih, ki urejajo inšpekcijo, pa določa ZDLov-1 v četrtem odstavku 74. člena. Iz te določbe pa izhaja, da lovski inšpektor ne nadzoruje lovskih strelišč in rokovanja z lovskim orožjem. Glede na to je pravilen zaključek upravnih organov, da je za nadzor nad (tudi lovskim) orožjem in strelišči pristojen Inšpektorat za notranje zadeve.
Izrek inšpekcijske odločbe je jasen in določen. V izreku je natančno opisan način in obseg nedovoljene nadzidave obstoječega stanovanjskega objekta, s čemer je jasno opredeljen predmet izvršbe in posledično tudi tožnikova obveznost glede odstranitve nadzidave. Prav tako je tožniku naložena vzpostavitev v prejšnje stanje, torej v stanje, kakršno je bilo pred nelegalno gradnjo. Z navedenim je po presoji sodišča obveznost tožnika dovolj natančno določena in ima tudi vse potrebne sestavine, da je mogoče odločbo izvršiti.
ZUP člen 62, 67, 67/7, 237, 237/2, 237/2-5. ZMZ člen 10, 21, 30.
mednarodna zaščita - bistvene kršitve pravil upravnega postopka - jezik v postopku - pravica spremljati potek postopka po tolmaču - pristnost listine - verodostojnost prosilca
Pravico spremljati postopek v svojem jeziku po tolmaču je treba razlagati tako, da ni nobenega dvoma o tem, da stranka v celoti razume, kaj se jo sprašuje, še zlasti, če gre za očitek o nekonsistentnosti njenih izjav. Če obstaja dvom v razumevanje jezika, to pomeni bistveno kršitev pravil postopka.
Tožena stranka je izrazila zgolj dvom v pristnost listine o tožnikovi strankarski pripadnosti, samo zaradi dvoma pa se listine še ne more šteti za nepristno, če o tem ne da mnenja strokovni organ.
ZMZ člen 28, 28-2, 28-3, 106, 106/1. Direktiva 2011/95/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da so upravičeni do mednarodne zaščite, glede enotnega statusa beguncev ali oseb, upravičenih do subsidiarne zaščite, in glede vsebine te zaščite člen 16, 16/1.
mednarodna zaščita - subsidiarna zaščita - podaljšanje subsidiarne zaščite - resna in individualna grožnja za življenje ali osebnost prosilca - kriteriji za opredelitev stopnje oziroma obsega samovoljnega nasilja - slabe življenjske razmere - prosilec iz afganistana
Tožena stranka je pravilno ugotovila, da je bila tožniku priznana subsidiarna oblika zaščite zaradi njegove mladoletnosti v povezavi s tem, da v Afganistanu ni imel svoje družine in bližnjih sorodnikov. Mladoletnost kot ključna okoliščina, zaradi katere je tožniku bila priznana subsidiarna oblika zaščite, pa je sedaj prenehala obstajati, saj je tožnik postal polnoleten. Tožena stranka je tudi pravilno ocenila, da varnostni zadržki za vrnitev tožnika v domačo provinco ne obstajajo in tudi, da bi tožnik lahko živel v Kabulu, ter vse to tudi ustrezno obrazložila.
Pri ugotavljanju pogojev iz 3. alineje 28. člena ZMZ je kot pravni vir treba upoštevati tudi sodbo EU v zadevi št. C-465/07, iz katere med drugim izhaja, da se obstoj resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost prosilca izjemoma šteje za dokazanega, kadar samovoljno nasilje, ki je značilno za potekajoč oboroženi spopad, doseže tako visoko stopnjo, da obstajajo utemeljeni razlogi za prepričanje, da se bo civilist, če se vrne v zadevno državo ali, odvisno od primera, v zadevno pokrajino, samo zaradi navzočnosti na tem ozemlju soočil z utemeljenim tveganjem, da trpi navedeno škodo. Po stališčih Vrhovnega sodišča je treba navedeno sodbo SEU razlagati tako, da se obstoj grožnje zaradi oboroženega spopada zgolj izjemoma šteje za dokazanega, če je nasilje tako visoke stopnje, da se lahko vsak civilist samo zaradi navzočnosti sooči s tveganjem, da utrpi škodo, in sicer le, če je član skupine, ki je podvržena sistematičnemu trpinčenju. Nekih fiksnih kriterijev, po katerih bi se opredelilo obseg nasilja, ni mogoče vedno vnaprej določiti, ker se vojna stanja po državah zelo razlikujejo in je zato lahko določen kriterij, ki je relevanten za oceno nasilja v eni državi, v drugi državi povsem nerelevanten.
Slabe življenjske razmere ne morejo predstavljati resne škode v smislu 28. člena ZMZ, saj zgolj slabih razmer samih po sebi ni mogoče enačiti s pojmom mučenja ali nečloveškega ali poniževalnega ravnanja (2. alineja 28. člena ZMZ). Pojem slabih življenjskih razmer tudi ni enak pojmu resne in individualne grožnje za življenje ali osebnost civilista (3. alineja 28. člena ZMZ).
Spremenjena ureditev postopka podaljšanja subsidiarne oblike zaščite ni v neskladju z Ustavo RS niti s pravom EU. Določba prvega odstavka 16. člena Direktive 2011/95/EU se izrecno sklicuje na spremembo ali prenehanje okoliščin, zaradi katerih je nekomu priznana subsidiarna zaščita. Enako prvi odstavek 106. člena ZMZ določa, da se preveri obstoj razlogov za podaljšanje subsidiarne zaščite v okviru razlogov, podanih v prošnji, na podlagi katerih je bila nekomu priznana subsidiarna zaščita. V vsebinskem pogledu sta ti dve določili identični, zato ni neskladnosti ZMZ z direktivo. Pri prenehanju subsidiarne zaščite pa tudi ne gre za poseg v pridobljeno pravico, saj je subsidiarna zaščita že po samem zakonu mišljena le za določen čas.
ZUP člen 67, 67/2. Uredba o metodologiji za ocenjevanje škode člen 43.
javni poziv - dodelitev sredstev zaradi škode na zalogah - potrdilo sodnega cenilca - zavrženje vloge
Iz obrazca 2 (prijavni list za odpravo posledic škode na zalogah) je razvidno, da so sestavni del obrazca tudi zahtevane priloge in potrdilo zapriseženega sodnega cenilca o pošteni tržni vrednosti obsega zalog pred nesrečo in vrednosti po nesreči, ki pa ga tožeča stranka ni pravilno izpolnila. Vloge po pozivu tudi ni ustrezno dopolnila, zato jo je tožena stranka pravilno zavrgla.
ureditev meje - mejna obravnava - stik med parcelami
Po prvem odstavku 21. člena ZENDMPE na mejni obravnavi lastniki sosednjih zemljišč za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi. Lastniki parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja, pokažejo oziroma opišejo samo točke, kjer se zaključi meja, ki se ureja. Če je lastnik parcel, med katerima se ureja meja, isti, pokaže potek meje v naravi lastnik sam. Po mnenju sodišča tožnika glede na določbe petega odstavka 29. člena ZENDMPE ne moreta pokazati meje njune parcele 797/2 s parcelo 700/3 in parcelo 856/1. Parcela tožnikov se namreč v nobeni točki ne stika s parcelami, katerih del meje se je uredil z izpodbijano odločbo.
odmera davka v posebnih primerih - prijava premoženja - ocena davčne osnove - retroaktivnost - dokazno breme - listinski dokaz - dodatna izvedba dokazov - sklicevanje na stališče sodne prakse
Tožniku je kot davčnemu zavezancu omogočeno, da pri dokazovanju (nižje) davčne osnove oziroma izvora premoženja v časovnem pogledu ni omejen.
Neutemeljeno je tožbeno stališče, da davčni organ po končanem inšpekcijskem postopku na podlagi pripomb na zapisnik ne bi smel dodatno izvajati dokazov, saj takšna omejitev oziroma prepoved iz zakona ne izhaja.
Davčni organ je pravilno presodil verodostojnost tožnikove izjave z dne 13. 4. 2010 in obdavčitve ni oprl le na njegove izjave, ampak je primerjava tožnikovih (različnih) izjav, danih tekom postopka, le še dodaten argument, s katerim davčni organ obrazloži, zakaj ne sledi tožnikovim trditvam glede obstoja gotovine na dan 1. 1. 2005.
ZBPP vse oblike sodnega varstva pred sodišči, pa tudi pred organi, institucijami in osebami, pristojnimi za izvensodno poravnavanje sporov, združuje v skupni pojem „sodni postopki“ (prvi odstavek 7. člena ZBPP). Navedena določba v 7. členu vključuje pojem „sodni postopki“ tudi za izvensodno reševanje sporov, kar po presoji sodišča pomeni, da je tožena stranka, ki je ta pojem razširila tudi na reševanje spornega odškodninskega zahtevka zgolj na zahtevek tožnika poslan povzročitelju poškodbe (to ni izvensodna pristojnost reševanja zahtevkov), prekoračila namen določbe četrtega odstavka 1. člena ZBPP
DDV - dodatna odmera DDV - pogoji za priznanje odbitka DDV - subjektivni element - ustreznost računov
Davčni zavezanec sme praviloma odbiti vstopni DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal, če so kumulativno izpolnjeni naslednji štiri pogoji: 1. da se DDV nanaša na dobavo blaga ali storitev drugega davčnega zavezanca, 2. da ima davčni zavezanec ustrezen račun, 3. da gre za dobavo tega blaga ali storitev za namene njegovih obdavčenih transakcij, 4. da ne gre za goljufijo ali zlorabo DDV oz. da davčni zavezanec ni vedel ali bi moral vedeti, da je bila transakcija, na katero se sklicuje pri utemeljitvi pravice do odbitka, povezana z goljufijo, ki jo je storil izdajatelj računa ali drug gospodarski subjekt, višje v dobavni verigi (subjektivni element). Pravica do odbitka vstopnega DDV se lahko zavrne le, če kateri od teh pogojev ni izpolnjen.
dohodnina - obnova postopka odmere dohodnine - pogoji za obnovo postopka - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tožnik v predlogu za obnovo postopka ni izkazal, da bi bile izpolnjene procesne predpostavke za vsebinsko obravnavanje navedenega predloga. Predloga ni vložil v predpisanem subjektivnem roku šestih mesecev, okoliščine, na katere se sklicuje tožnik, pa ne predstavljajo obnovitvenega razloga. Morebitna kršitev pravil postopka kot tudi nepravilno ugotovljenega dejanska stanja pa ne more biti razlog za obnovo postopka.
izterjava davčne obveznosti - izvršilni naslov - izpodbijanje izvršilnega naslova
Davčna izvršba se na podlagi prvega odstavka 145. člena ZDavP-2 izvede na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni naslov je v skladu s 5. točko drugega odstavka 145. člena ZDavP-2 tudi izvršljiv plačilni nalog. V primerih, ko davčni organ na podlagi zakona izterjuje druge denarne nedavčne obveznosti, je v skladu z določbo 146. člena ZDavP-2 izvršilni naslov odločba, sklep, plačilni nalog ali druga listina, opremljena s potrdilom o izvršljivosti, ki ga izda organ pristojen za odmero obveznosti.
ZKme-1 člen 45, 45/1. Uredba Komisije (ES) št. 796/2004 z dne 21. aprila 2004 o podrobnih pravilih za izvajanje navzkrižne skladnosti, modulacije in integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, predvidenih z Uredbo Sveta (ES) št. 1782/2003 o skupnih pravilih za sheme neposrednih podpor v okviru skupne kmetijske politike ter o uvedbi nekaterih shem podpor za kmete člen 51.
neposredna plačila v kmetijstvu - plačilne pravice - neskladje med prijavljeno in ugotovljeno površino - odprava odločbe prve stopnje - obnova postopka po uradni dolžnosti - vračilo preveč izplačanih sredstev
Podlaga za izdajo odločbe o upravičenosti do dodelitve sredstev in njihovi višini je predhodno izdana odločba o dodelitvi plačilnih pravic po Uredbi o izvedbi neposrednih plačil v kmetijstvu (za leto 2007) in Uredbi o izvedbi ukrepov kmetijske politike (za leto 2007). Ker je bila izdana (nova) odločba o dodelitvi plačilnih pravic, ki je spremenila prejšnjo odločitev (odločba z dne 18. 12. 2007), je torej prvostopenjski organ v obnovljenem postopku mogel izdati novo odločbo o upravičenosti do dodelitve sredstev in njihovi višini.
Prvostopenjski organ je pravilno zaključil, da tožnikovemu zahtevku ni mogoče v celoti ugoditi in je plačilo zmanjšal za dvakratno ugotovljeno razliko med prijavljeno in ugotovljeno površino v višini 16,52 ha ter posledično odločil o povrnitvi preveč izplačanih sredstev.