Subjektivno spremembo tožbe je treba razlikovati od poprave napak glede označbe stranke, za kar se določilo čl. 187 ZPP more uporabiti. V postopanju tožeče stranke glede poprave označbe stranke ne sme biti prikrita subjektivna sprememba tožbe. Za popravo označbe stranke gre v primeru, ko se identiteta stranke ne spremeni. Pri zmoti v imenu oziroma pri navedbi stranke ne gre zgolj za popravo označbe stranke, ko tožeča stranka šele po vložitvi tožbe ugotovi, da je tožila napačno osebo. V takšnem primeru ni odločilno koga je tožeča stranka imela namen tožiti, temveč koga je dejansko tožila. V pogledu določitve stranke je namreč odločilna izjava in ne volja. Pravdna stranka tako ni tisti, kogar je tožeča stranka imela namen tožiti, temveč tisti, ki je v tožbi naveden kot stranka.
ZGD v 503. členu daje družbeniku procesno legitimacijo vložiti tožbo proti družbenikom, ki kršijo družbeniške dolžnosti v svojem imenu in za račun družbe. Da so podani predpisani pogoji tožeča stranka v tožbi zatrjuje in dokazuje, saj je navedla, da je predlagala skupščini družbe, da sprejme sklep o vložitvi tožbe, vendar ga skupščina ni sprejela (1. alinea 2. odst. 503. člena ZGD). Prav zato družba v tej pravdi ni stranka postopka. Glede na to, da sama ni vložila tožbe je njeno stališče o zatrjevanih kršitvah toženih strank znano.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 41, 41/4, 44, 45, 47, 47/1.
izvedenec - izvedenina
Vsebina izdelanega izvedenskega mnenja po prepričanju pritožbenega sodišča ne dosega kriterija zahtevnega izvedenskega izvida in mnenja, saj je izvedenec zgolj sestavil tabelarični prikaz nakupov in prodaj med strankama z navedbo datumov in plačilnih rokov iz računov, ta prikaz pa ni bil obsežen (18 računov). Iz pisnega mnenja v spisu tudi ne izhaja, da bi izvedenec izdelal obračun obresti, kot je navedeno v izpodbijanem sklepu. Posledično sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre izvedencu za pisno izdelavo izvedenskega izvida in mnenja v skladu s 1. odstavkom 47. člena Pravilnika 400 točk (manj zahtevno) in ne priznanih 600 točk.
sporazum o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo – rok
Rok za uveljavljanje sodnega varstva zaradi prenehanja delovnega razmerja na podlagi sporazuma strank o razveljavitvi pogodbe o zaposlitvi je začel teči na dan, ko je tožnica sporni sporazum podpisala (saj je bila že tedaj seznanjena z obstojem možnih kršitev njenih pravic) in ne šele, ko ji ga je tožena stranka vročila.
ZPP člen 464, 464/2, 475, 475/1, 464, 464/2, 475, 475/1.
arbitražna klavzula
V skladu s 1. odstavkom 475. člena ZPP ima arbitražna odločba nasproti strankam moč pravnomočne sodbe, če ni v pogodbi dogovorjeno, da se lahko izpodbija pred arbitražo višje stopnje. Iz te določbe ZPP izhaja, da ima pravni značaj dogovora o arbitraži le dogovor, v skladu s katerim ima arbitražna odločba enake učinke kot pravnomočna sodba. Tako mora biti tudi arbitražna odločba, enako kot pravnomočna sodba, za stranki obvezujoča in dokončna. Prav tako mora iz vsebine arbitražnega dogovora jasno izhajati, da je z njim sodna pristojnost izključena.
pravica do pokojnine – izbirna pravica – tuj pokojninski sistem
Ker med Republiko Slovenijo in Republiko Srbijo ni sklenjen meddržavni sporazum o socialni varnosti, ki bi urejal seštevanje v obeh državah dopolnjene pokojninske dobe in posledično možnost priznavanja samostojnih ali sorazmernih pokojninskih dajatev, tožnik na podlagi istega pokojninskega obdobja, za katero je pridobil pravico do starostne pokojnine pri tujem nosilcu pokojninskega zavarovanja, te pravice ne more uveljaviti v Republiki Sloveniji.
Sodišče prve stopnje je obravnavalo pravilo, da naj stranka, ki prepreči izpolnitev pogoja, ki je določen v njeno breme, nosi posledice, kakor da bi bil pogoj izpolnjen, vendar je zmotno upoštevalo kot opravičljivo njeno stališče, da zadošča za veljavno izpolnitev pogodbeno dogovorjenega pogoja že izjava o umiku toženi stranki, ne pa podana izjava o umiku v pravdi pred sodiščem.
ZPP člen 151, 154, 154/2, 155, 151, 154, 154/2, 155.
stroški postopka - odškodnina
Za izračun stroškov v odškodninski pravdi je pravilna metoda proporcionalnega kriterija s pobotanjem, po kateri sodišče ovrednoti uspeh strank ločeno "po temelju" in "po višini", končni uspeh pa je rezultat izračuna aritmetične sredine obeh delnih rezultatov.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - poziv na odgovor na tožbo - povratnica
V pritožbi toženec izrecno trdi, da je bila v kuverti samo tožba. Gre za upravičen dvom, ali je bil tožencu poziv na odgovor res poslan. Ta dvom pa ni mogoče odpraviti, saj na povratnici, ki je javna listina, ni zapisano, da pošiljka vsebuje tudi poziv toženi stranki naj odgovori na tožbo.
Tožeča stranka Odloka ne izpodbija, ne uveljavlja stvarnopravnega zahtevka na ugotovitev, da je lastnica spornih nepremičnin ampak postavlja zoper toženo stranko zgolj obligacijski zahtevek na izstavitev z.k. listine. Tožena stranka je lastnica spornih parcel in kot taka tudi vpisana v zemljiško knjigo, razlastitveni odločbi ni bila odvzeta veljavnost, zato tožnika nimata pravne podlage za zahtevek na izstavitev z.k. listine in je tožbeni zahtevek tožnikov zato nesklepčen.
odškodnina - glavnica - zamudne obresti - tek obresti - izvršilni naslov
Prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika - OZ res določa, da dolguje dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo, poleg glavnice tudi zamudne obresti, vendar pa je v dispoziciji upnika, da jih zahteva ali pa ne. Upnik v postopku v katerem mu je bila določena odškodnina (glavnica) obresti ni zahteval, zato zanje nima izvršilnega naslova in jih v izvršbi na podlagi izvršilnega naslova ne more zahtevati (prvi odstavek 17. člena ZIZ).
ZIKS člen 145, 145. ZDen člen 19, 27, 19, 27. ZIKS-1 člen 266, 266.
vrnitev zaplenjenega premoženja v last in posest - vračanje gozdov
V postopku vrnitve zaplenjenega premoženja pokojnemu obsojencu vrnitev nepremičnin v posest že pojmovno ni mogoča. V skladu z določbo 145. člena ZIKS se v takšnem primeru vrne zaplenjeno premoženje v last in posest dedičem pokojnega obsojenca.
Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev oprlo na nedovoljen dokaz, saj je pri ugotavljanju obtožbenega očitka upoštevalo tudi vsebino kazenske ovadbe, ki sta jo glede obravnavanih dogodkov podala obdolženčev oče in njegova mati. Glede na to, da sta se slednja, enako kakor obdolženčeva sestra M.K., na podlagi 2.tč. 1.odst. 236.čl. ZKP odpovedali dolžnosti pričevanju zoper obdolženca, bi moralo sodišče na podlagi 2.odst. 83.čl. ZKP iz spisa izločiti tudi obvestila, ki so jih navedene osebe o obravnavanem dogodku dale policiji in sodbe na te listine ne bi smelo opreti. Ker pa je, kot že rečeno, to storilo, je sodbo oprlo na nedovoljen dokaz, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 8.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
ZD člen 2, 165, 2, 165. ZPP člen 337, 337/1, 343, 343/3, 337, 337/1, 343, 343/3.
pravni interes za pritožbo - postopanje sodišča v zapuščinskem postopku - predmet zapuščine - pravočasno navajanje dejstev
Prvostopno sodišče naj bi kršilo določbo 165. člena Zakona o dedovanju (ZD), po kateri mora sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo in vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga dajo pisno ali ustno. Dolžnost sodišča iz 165. člena pa ni tako široka, da bi brez ustreznih navedb stranke moralo opozarjati na vse možne pravice, ki bi jih lahko imele.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - načelo kontradiktornosti
Dolžnica do vročitve sklepa o izvršbi, ni imela nikakršne podlage, zoper katero bi sploh lahko ugovarjala oziroma ni mogla vedeti, kaj je njena obveznost, ki jo upnik do nje uveljavlja.
Neobstoječa pogodba nima potrebnih predpostavk za obstoj ne z dejanskega ne s pravnega aspekta. Pri nični pogodbi pa pogoji za veljavnost po zunanji obliki sicer obstajajo, vendar pa zaradi nespoštovanja prisilnih predpisov, niso izpolnjeni, zato tak posel (pogodba) ne velja. Razlika med neobstoječim in ničnim poslom je torej v tem, da neobstoječega posla tudi dejansko ni, medtem ko ničen posel obstaja dejansko ne pa pravno. Pravni posel, katerega izpolnitev zahteva tožnik, pomeni kaznivo dejanje in je v nasprotju ne le s prisilnim predpisom (Kazenskim zakonikom), ampak tudi Ustavo RS in moralo, torej je ničen.
Drži sicer pritožbena trditev, da se poškodbe po 133. točki Tabele in poškodbe sklepov ne izključujejo, vendar pa mora biti pri tem poškodba sklepov in njihova omejena (tudi pasivna) gibljivost ugotovljena in ne zadostuje le ugotovitev njene omejene aktivne gibljivosti, ki je očitno posledica druge poškodbe.
KZ člen 126, 126/7, 256, 256/1, 126, 126/7, 256, 256/1.
ponarejanje listin - pojem listine - swift obrazec
Po 7. odstavku 126. člena KZ je listina vsako pisanje, nosilec podatkov ali drug predmet, primeren in namenjen za dokaz kakšnega dejstva, ki ima vrednost za pravna razmerja. Namenjena je torej dokazovanju, pri čemer je dokazna vrednost odvisna od vsebine konkretne listine (materialna dokazna moč) in od pristnosti listine (formalna dokazna moč). SWIFT obrazec oz. plačilni nalog je taka listina, s katerimi je obdolženka navedenim podjetjem dokazovala, da sta bili plačili opravljeni in to očitno zato, da je navedena podjetja ne bi več terjala za plačilo dobavljenega blaga, oziroma sta listini dokazovali obstoj določenega (neresničnega) dejstva, v konkretnem primeru pomembnega v razmerju obdolženka - imenovana italijanska podjetja. Zato je povsem irelevantna pritožbena navedba, da je SWIFT obrazec po svoji dejanski in pravni naravi standard medbančnega plačilnega prometa in sočasno omrežje za prenos podatkov, ki ga uporabljajo izključno banke in noben drug subjekt (pravna ali fizična oseba) oziroma da ima SWIFT obrazec pomen in vrednost za pravna razmerja samo med bankami in nikoli med drugimi subjekti.