ZD člen 2, 165, 2, 165. ZPP člen 337, 337/1, 343, 343/3, 337, 337/1, 343, 343/3.
pravni interes za pritožbo - postopanje sodišča v zapuščinskem postopku - predmet zapuščine - pravočasno navajanje dejstev
Prvostopno sodišče naj bi kršilo določbo 165. člena Zakona o dedovanju (ZD), po kateri mora sodišče ves čas postopka gledati na to, da se pravice strank čimprej ugotovijo in zavarujejo in vzame v presojo vsak predlog prizadetih oseb, ki ga dajo pisno ali ustno. Dolžnost sodišča iz 165. člena pa ni tako široka, da bi brez ustreznih navedb stranke moralo opozarjati na vse možne pravice, ki bi jih lahko imele.
Pravilnik o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom Tarifna številka 1, 4.
stroški izvršitelja - neuspešna dražba - uporaba določb o neuspešnem rubežu
Dražbi sta torej neuspešni. Na tako ugotovitev pa je prvostopno sodišče pravilno uporabilo materialno pravo in sicer tar.št. 4 Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom (v nadaljevanju Pravilnik) v zvezi s četrtim odstavkom tar.št. 1 Pravilnika.
zamudna sodba - vročitev tožbe v odgovor - poziv na odgovor na tožbo - povratnica
V pritožbi toženec izrecno trdi, da je bila v kuverti samo tožba. Gre za upravičen dvom, ali je bil tožencu poziv na odgovor res poslan. Ta dvom pa ni mogoče odpraviti, saj na povratnici, ki je javna listina, ni zapisano, da pošiljka vsebuje tudi poziv toženi stranki naj odgovori na tožbo.
izbris družbe iz sodnega registra - prenehanje družbe po skrajšanem postopku - prevzem obveznosti družbe s strani družbenikov - plačilo sodne takse
Bistvena je izjava družbenikov, da prevzamejo obveznost plačila morebitnih preostalih obveznosti družbe. S to izjavo družbeniki prevzamejo dolg družbe oz. osebno nastopijo namesto družbe kot novi dolžniki nasproti upniku družbe.
načelo kontradiktornosti - zloraba pravic - motenje posesti - prag motenja, ki je varovan s posestnim varstvom
Zatrjevano motilno ravnanje ne dosega praga, ki je varovan z institutom varstva posesti, saj je interes tožnika predvsem v nemotenem parkiranju, le-to pa z robnikom praktično ni ovirano.
ugovor zoper sklep o izvršbi - pravočasnost ugovora - načelo kontradiktornosti
Dolžnica do vročitve sklepa o izvršbi, ni imela nikakršne podlage, zoper katero bi sploh lahko ugovarjala oziroma ni mogla vedeti, kaj je njena obveznost, ki jo upnik do nje uveljavlja.
Drži sicer pritožbena trditev, da se poškodbe po 133. točki Tabele in poškodbe sklepov ne izključujejo, vendar pa mora biti pri tem poškodba sklepov in njihova omejena (tudi pasivna) gibljivost ugotovljena in ne zadostuje le ugotovitev njene omejene aktivne gibljivosti, ki je očitno posledica druge poškodbe.
Sodišče prve stopnje je namreč svojo odločitev oprlo na nedovoljen dokaz, saj je pri ugotavljanju obtožbenega očitka upoštevalo tudi vsebino kazenske ovadbe, ki sta jo glede obravnavanih dogodkov podala obdolženčev oče in njegova mati. Glede na to, da sta se slednja, enako kakor obdolženčeva sestra M.K., na podlagi 2.tč. 1.odst. 236.čl. ZKP odpovedali dolžnosti pričevanju zoper obdolženca, bi moralo sodišče na podlagi 2.odst. 83.čl. ZKP iz spisa izločiti tudi obvestila, ki so jih navedene osebe o obravnavanem dogodku dale policiji in sodbe na te listine ne bi smelo opreti. Ker pa je, kot že rečeno, to storilo, je sodbo oprlo na nedovoljen dokaz, s čimer je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 8.tč. 1.odst. 371.čl. ZKP.
ZKP člen 197, 197/3, 201/1-1, 197, 197/3, 201/1-1.
varščina - varščina kot nadomestilo za pripor - begosumnost
Po tem ko je sklep, s katerim je senat skladno z določilom 3. odst. 197. člena ZKP odločil, da varščina pripada proračunu, postal pravnomočen, so pritožbene navedbe, da obtoženec od sodišča ni dobil vabila ter da je kazen, ki mu je bila izrečena na prvi stopnji, že prestal, neupoštevne.
Preužitkarska pogodba je po sodni praksi pogodba, s katero pogodbenika dogovorita medsebojne obveznosti podobno, kot so urejene s pogodbo o dosmrtnem preživljanju, le da je izročitev premoženja izvršena že ob sklenitvi pogodbe, pri čemer sta obe pogodbi odplačni (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS II Ips 534/96 z dne 8.10.1997). Slednje je razvidno tudi iz primerjave določbe 557. člena OZ, kjer je urejena pogodba o dosmrtnem preživljanju in določbe 564. člena OZ, ki kot del slovenske pravne tradicije na novo ureja pogodbo o preužitku.
pravnomočna sodba na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila – podlaga za vknjižbo pravice – obnova postopka – izbrisna tožba
Izrek sodbe vsebuje določbo, na podlagi katere je nasprotni udeleženec dolžan predlagateljici v roku 15 dni od izdaje sodbe izstaviti veljavno zemljiškoknjižno dovolilo (5. točka 1. odstavka 40. člena ZZK-1), s čimer so izpolnjeni zakonski pogoji za vknjižbo lastninske pravice na ime predlagateljice. Razlog, ki ga pritožba navaja, in sicer, da je bil v zvezi s sodbo vložen predlog za obnovo postopka, ni ovira za izpodbijano vknjižbo lastninske pravice. Če bo nasprotni udeleženec z obnovo postopka uspel, bo namreč lahko listino (sodbo), ki je bila podlaga za vknjižbo izpodbijal z izbrisno tožbo.
ugovor zoper sklep zemljiškoknjižnega referenta – rok za vložitev ugovora
Ugovor proti sklepu, ki ga je izdal zemljiškoknjižni referent, je treba vložiti v roku osmih dni. Pritožnik je bil o tem pravilno poučen, pritožbe pa v zakonsko določenem roku ni vložil.
Res je, da je na prvi strani predmetnega obtožnega predloga štampiljka državnega tožilstva ter da je obtožni predlog sodišču prve stopnje poslalo okrožno državno tožilstvo v nadaljnje delo, vendar je sodišče prve stopnje očitno pri tem spregledalo, da iz predmetnega obtožnega predloga izhaja, da ga je pritožnica naslovila na Okrožno sodišče v Ljubljani, kar pa izhaja tudi iz priložene originalne kuverte. Upoštevajoč slednje ter dejstvo, da bi morala oškodovanka v skladu s pravilnim pravnim poukom predmetni obtožni predlog vložiti pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, sodišče druge stopnje ocenjuje, da gre za situacijo iz določila 5. odst. 87. čl. ZKP.
vročanje gospodarski družbi - osebna vročitev - vabilo za glavno obravnavo
Gospodarski družbi, vpisani v sodni register, vse dokler obstaja, se pisanja vročajo na naslov, naveden v sodnem registru (133. čl. ZPP). Za pravne osebe, glede na določbe 133. v zvezi s 140. in 141. čl. ZPP ter 142. čl. ZPP ne pride v poštev osebna vročitev (in tudi ne vročitev na oglasno desko). Glede na določbo 4. odst. 141. čl. ZPP se namreč v primeru, če subjektu vpisa v sodni register (torej toženi stranki kot pravni osebi) ni mogoče vročiti sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, vročitev opravi na način, določen v 1., 2. in 3.odst. tega člena, torej 141. člena., s tem, da se obvestilo pusti na njegovem naslovu.
ZIZ člen 178, 179, 178, 179. ZPP člen 339, 339/2-14, 339, 339/2-14.
izvršilni naslov, izdan v postopku zaradi motenja posesti - ponovno motenje posesti - razlogi o odločilnih dejstvih - bistvena kršitev določb postopka
Sodišče prve stopnje bi moralo upoštevaje tudi ugovorne navedbe dolžnikov in ugotoviti, ali sta po tem, ko sta prostovoljno izpolnila obveznost iz izvršilnega naslova, izdanega v postopku zaradi motenja posesti, ponovno motila posest na način, ki se v bistvu ni razlikoval od prejšnjega motenja in ali je upnik ponovni predlog za izvršbo podal pravočasno. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa, se sodišče prve stopnje o navedenem ni izreklo. Ker izpodbijani sklep nima razlogov o odločilnih dejstvih, je podana absolutna bistvena kršitev postopka.
ZIZ člen 49, 52, 83, 49, 52, 83. Pravilnik o opravljanju službe izvršitelja člen 74, 76, 74, 76.
zahteva za odpravo nepravilnosti v izvršilnem postopku - ovire za opravo rubeža - rubež stvari, ki so v posesti tretjega
49. člen ZIZ in 76. čl. Pravilnika o opravljanju službe izvršitelja izhaja, da ugovor tretje osebe, da ima na predmetu rubeža kakšno pravico, ni ovira za opravo rubeža. Praviloma se smejo zarubiti samo stvari, ki jih ima v posesti dolžnik.
izvršba na nepremičnine - nepremičnina, ki je vpisana v zemljiško knjigo - pravna sredstva dolžnika - nedovoljen ugovor
Če nepremičnina ni vpisana v zemljiško knjigo, opravi sodišče v postopku izvršbe rubež nepremičnine in ima zapisnik o rubežu pomen zaznambe izvršbe (čl. 211 ZIZ). Izvršilno sodišče torej ne opravi rubeža nepremičnin, ki so vpisane v zemljiško knjigo, in ZIZ tudi ne predvideva, da ima dolžnik možnost "ugovora zoper rubež nepremičnin", ki so vpisane v zemljiško knjigo. Ugovor je pravno sredstvo dolžnika proti sklepu o izvršbi (2. odst. 9. čl. ZIZ), proti ostalim sklepom v izvršilnem postopku pa je dolžnikovo pravno sredstvo le pritožba. V danem primeru torej ne gre za dovoljen ugovor in bi ga moralo zavreči že sodišče prve stopnje.
zaznamba izvršbe – vknjižba hipoteke – presoja pogojev iz 148. čl. ZZK-1 – izvzetje nepremičnine iz izvršbe – ugovorni razlog v izvršilnem postopku – izbris zaznambe izvršbe
Vprašanje, ali gre za nepremičnino, ki je po 177. čl. ZIZ izvzeta iz izvršbe, kakor tudi vprašanje omejitve prometa s kmetijami, ne more reševati zemljiškoknjižno sodišče, temveč jih mora pritožnik uveljavljati v izvršilnem postopku.
ZPP člen 270, 270/1-14, 270/3, 270, 270/1-14, 270/3.
sklep o položitvi predujma - sklep, izdan med pripravami za glavno obravnavo - nedovoljena pritožba - napačen pravni pouk
Po določbi 3. odst. 270. čl. ZPP zoper sklep, izdan med pripravami za glavno obravnavo, ni pritožbe. Četudi je sodišče prve stopnje v pravnem pouku sklepa navedlo, da je zoper sklep dopustna pritožba, takšen napačni pravni pouk ne more stranki podeliti pravico do pritožbe, če ji te pravice zakon ne daje. Posebna pritožba bi bila dovoljena, če tožeča stranka ne bi ravnala po sklepu in bi sodišče tožbo zavrglo.