OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
VSL0075901
ZUreP-1 člen 105, 105/3.
odškodnina – razlastitev – odškodnina za razlaščeno nepremičnino – kmetijsko zemljišče – stavbno zemljišče – prostorski akt – gradnja javne infrastrukture – nadomestitev vrednosti zemljišča – sprememba prostorskega plana
Odškodnina mora razlastitvenemu upravičencu zajamčiti ekvivalent za izgubljeno. Zato imata za odmero odškodnine velik pomen dve časovni točki: točka, po kateri se ugotavlja stanje, in točka, po kateri se določa cena nepremičnine. V obravnavanem primeru je bil namen razlastitve graditev javne infrastrukture. Za izravnavo izgube zato velja nadomestitev vrednosti zemljišča pred spremembo prostorskega plana, s katero je bila predvidena gradnja infrastrukturnega objekta (bencinskega servisa). Če je bilo zemljišče, na katerem se bo gradil infrastrukturni objekt, prej (pred sprejetjem navedenih prostorskih aktov) kmetijsko zemljišče, je treba razlaščencu zagotoviti odškodnino za kmetijsko zemljišče in ne za stavbno zemljišče, namenjeno graditvi infrastrukturnega objekta.
V nasprotju s sedanjo ureditvijo določanja izklicne cene pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika na javni dražbi bi bila odločitev sodišča, da naj se zaradi splošno znanega vzorca obnašanja kupcev, ki čakajo na ponovne prodaje premoženja v stečaju zaradi pričakovanega znižanje cen, po neuspešni prvi prodaji, ob nadaljnjih prodajah cena zvišuje ne pa znižuje. Na ta način bi se sicer lahko preprečilo pričakovanje kupcev, da bodo v stečajnem postopku za nakup premoženja po nekaj neuspešnih prodajah plačali nižjo ceno od cene, ki bi jo bili sicer pripravljeni plačati glede na razmere na trgu. Če bi se cena ob nadaljnjih prodajah le še zviševala, obstoji namreč teoretična možnost, da bi se premoženje v stečaju prodalo že na prvih javnih dražbah. Sedaj veljavni ZFPPIPP pa takega načina določanja izklicne cene ne predvideva, pač pa v 332 členu kot izklicno ali izhodiščno ceno za prvo prodajo določa ceno, ki ni nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, po neuspešni prvi prodaji pa zakon daje sodišču pooblastilo, da v dodatnem sklepu o prodaji določi isto izhodiščno ceno kot v prvem sklepu ali pa nižjo izklicno ceno.
dodelitev otroka – onemogočanje stikov – predodelitev otroka – preživnina – metode razlage – otrokova korist – odločanje o stroških po prostem preudarku
Pritožnik se argumentirano zavzema za dodelitev otroka njemu in sicer na podlagi šestega odstavka 106. člena ZZZDR. Ta del zakonskega besedila je del pozitivnega (postavljenega) prava, ni pa to kategorično pravno pravilo. Pravno pravilo nam da šele pozitivno pravo kot notranje povezana celota s pomočjo uveljavljenih metod razlage. V tej luči pa pritožnik spregleda osrednjo besedo tega dela zakonskega besedila. Pritožnik se namreč osredotoča na pogoje (predpostavke), ki so določene v šestem odstavku 106. člena ZZZDR ter zastopa stališče, da iz teh predpostavk sledi neizogiben sklep, da je treba otroka dodeliti drugemu staršu. ZZZDR v šestem odstavku 106. člena pa ni zasnovan na tak kategoričen način. Besedna zveza „lahko sodišče na zahtevo drugega starša odloči“ namreč ta pravni institut relativizira. Ta relativizacija seveda ne sme pomeniti, da sodišče lahko ravna arbitrarno, marveč vzpostavlja ustrezno razmerje do temeljnega načela družinskega prava - varstva otrokovih koristi. Izrek pravne posledice iz šestega odstavka 106. člena ZZZDR (dodelitev drugemu staršu) torej ne bo mestu, če bi bila takšna odločitev zaradi objektivnih dejanskih okoliščin v otrokovo škodo.
naročniško razmerje za paket – aneks k pogodbi – naročnina – pogodbena zaveza o neprekinitvi naročniškega razmerja pred potekom 24 mesecev – enostranska odpoved naročniškega razmerja – plačilo zapadlega zneska naročnine – plačilo sorazmernega zneska ugodnosti – nepoštenost pogodbenega določila – pogodbena kazen
Ni sporno, da je toženka s podpisom pogodbe sprejela sporno pogodbeno določilo glede obveznosti plačila sorazmernega zneska ugodnosti. Vendar je toženka obrazloženo navajala, da je takšna pogodbena določba nična v luči določb ZVPot. Sodišče prve stopnje je, štelo, da pogodbeno določilo, ki jo je obravnavalo kot pogodbeno kazen, ni nično. Ob ustrezni trditveni podlagi toženke sploh ni ugotavljalo, ali so podane okoliščine v luči določb o ničnosti nepoštenih pogojev iz 24. člena ZVPot.
odmera nepremoženjske škode - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – odškodnina za strah – odškodnina za pretrpljene telesne bolečine – bodoča škoda
Ker je gotovo bodočo škodo oziroma funkcionalne težave sodišče priznalo pri pravnem naslovu duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni mogoče teh priznati še iz naslova prestanih telesnih bolečin.
SPZ člen 33. ZPP člen 184, 185, 185/1, 350, 350/3, 351, 357, 358. ZZasV člen 43.
motenje posesti na podlagi pogodbe o zasebnem varovanju – sprememba tožbe – sprememba istovetnosti zahtevka
V sami naravi dejavnosti, s katero se prva toženka profesionalno ukvarja, so (pogosto) zajeti primeri, ko bo z izvrševanjem zakonskih pooblastil, posest tretjih oseb motena. Zato bi v motenjskih sporih dopuščanje pasivne legitimacije družbam, ki se poklicno ukvarjajo z zasebnim varovanjem, onemogočilo nemoteno opravljanje njihove osnovne dejavnosti, saj bi bile nenehno izpostavljene možnosti, da bo zoper njih vložena tožba zaradi motenja posesti.
Iz besedila splošnih pogojev izhaja, da sta pogodbeni stranki izključili odgovornost tožnika (dajalca leasinga) za obveznosti dobavitelja. Zato vsa tveganja, ki so nastala zaradi kršitve dolžnosti dobave avtomobila, po pogodbi o finančnem leasingu nosi toženec (jemalec leasinga), ki je dobavitelja tudi sam izbral, pri čemer je moral poznati njegove prodajne, poslovne in dobavne pogoje ter jih sprejeti. Takšna razdelitev tveganj pri pogodbah o finančnem leasingu ni posebnost, ampak je za finančni leasing celo tipična.
V konkretnem primeru je bil toženec seznanjen z dejstvom, da njegove vloge sodišče ne bo upoštevalo, na naroku 23. 11. 2010. Navedeno pomeni, da bi že takrat moral podati ustrezen ugovor. Poznejše sklicevanje na kršitve (npr. v pravnih sredstvih), se upoštevajo le, če jih stranka prej ni mogla navesti, česar pa toženec v konkretni zadevi ni niti zatrjeval, niti dokazoval.
pogodba o zaposlitvi – stranke pogodbe – tuji državljani – delovno dovoljenje - osebno delovno dovoljenje – stvarna pristojnost
Tožniku je bilo izdano dovoljenje izključno za opravljanje samostojne poklicne dejavnosti ali gospodarske dejavnosti kot samostojni podjetnik posameznik oz. vodenje poslov v osebni gospodarski družbi kot poklicni športnik. Tožena stranka delo tožnika, kot delo tujca, ni prijavila v skladu z določbami ZZDT, kar je bil pogoj za to, da se je tožnik lahko na podlagi osebnega dovoljenja pri toženi stranki zakonito zaposlil. Tožnik je toženi stranki za opravljene storitve izdajal račune, v obvezna zavarovanja je bil vključen kot samostojni zavezanec. V konkretnem primeru ni šlo za zaposlitev tožnika kot delavca pri toženi stranki kot delodajalcu, prav tako glede na veljavno zakonodajo s področja zaposlovanja tujcev tudi niso bili podani zakonski pogoji za priznanje delovnega razmerja, zato sporne pogodbe ni mogoče označiti za pogodbo o zaposlitvi. Gre za premoženjski spor iz civilnopravne pogodbe, za katerega je na podlagi določb 1. člena, 32. člena in 48. člena ZPP pristojno okrožno sodišče.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – verjetnost obstoja terjatve – nevarnost, da bo izterjava znatno otežkočena ali onemogočena – polog sodnega depozita
Ravnanje prvotoženke, ki na poziv sodišča ni položila sodnega depozita v višini 60.000,00 EUR, zaradi česar je bil ta s sklepom sodišča ukinjen, ni ravnanje, ki bi onemogočalo ali znatno oteževalo izterjavo, temveč kaže zgolj na to, da tožnica ni izpolnila pogodbene obveznosti oziroma da pogodbene obveznosti ni pripravljena prostovoljno izpolniti.
Tožnik je ročno s pomočjo PVC traku med vrteče valje vstavljal folijo, pri tem pa se mu je masa zlepila z rokavico in mu potegnilo roko med valje, zaradi česar je utrpel škodo. Tožena stranka tožniku za vtoževano škodo odgovarja po pravilih o krivdni odškodninski odgovornosti, ker ni pripravila pisnih, jasnih in razumljivih navodil delodajalca o varnem delu pri stroju oziroma o postopku vstavljanja folije, kar je bila njena dolžnost in ker tožnika ni zadostno usposobila za delo na stroju za ekstruzijo.
ZASP-B člen 26, 26/4. ZASP člen 70, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 147/1, 147/1-1, 147/4, 151, 151/2.
obvezno kolektivno upravljanje – male pravice – obvezno kolektivno upravljanje malih pravic – prisilna licenca – odpoved uveljavljanju materialni avtorski pravici – male pravice tujih avtorjev – uporaba tarife
Slovenska kolektivna organizacija da uporabniku dovoljenje tako za uporabo tujega repertoarja kot za domača dela.
V razmerju do avtorjev so naloge kolektivne organizacije ekskluzivne, kar pomeni, da mora slednja v sistemu kolektivnega upravljanja male avtorske pravice upravljati na podlagi samega zakona, pa če avtor in/ali uporabnik to želita, ali ne.
pravdni stroški – pripoznava tožbenega zahtevka – povod za tožbo
Sodišče prve stopnje (teoretično) pravilno navaja, kdaj je podan povod za tožbo, tj., kadar tožena stranka ne privoli v izpolnitveno ravnanje, ki ga zahteva tožeča stranka, vendar obenem napačno zaključi, da je bila tožena stranka od telefonskega pogovora dalje obveščena o problematiki ključavnice in še več kot 14 dni ni vzpostavila prejšnjega stanja, zato je podala povod za tožbo. Ni namreč bistveno, ali je bila tožena stranka o stanju obveščena oziroma ali je za zamenjavo ključavnice vedela ali ne, bistveno je, ali je tožeča stranka od nje že pred vložitvijo tožbe zahtevala vzpostavitev prejšnjega stanja oziroma tisto, kar je predmet tožbenega zahtevka, in da je tožena stranka prostovoljno izpolnitev te obveznosti zavrnila.
pravna napaka – stvarna napaka – črna gradnja – odgovornost za napake – znižanje kupnine – načelo vestnosti in poštenja
Toženec je ves čas vedel in imel namen, da proda stavbo kot celoto s posameznimi stanovanjskimi enotami izraženimi v deležih, vedel, da ima ustrezna dovoljenja zgolj za izgradnjo enostanovanjske hiše, ob tem pa je v prodajni pogodbi opredelil kot predmet prodaje stanovanje in tako tudi oglaševal svojo ponudbo. Kupljena stanovanja so torej obremenjena s stvarno napako, ker nimajo ne dogovorjenih lastnosti in tudi ne tistih lastnosti, ki so potrebne za njihovo običajno rabo in promet (kar izhaja iz odrejenih ukrepov in upravnih odločb). Kupci se ne bodo mogli vpisati v zemljiško knjigo kot lastniki točno določenih delov stavbe (stanovanj), ki so v kupoprodajnih pogodbah izrecno opisana in je pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje o obstoju pravnih napak.
posojilna pogodba – dodatek k posojilni pogodbi – zavarovanje terjatve – pripoznava dolga – zastavna pravica – pretrganje zastaranja
Toženec kot posojilojemalec je dal zemljiškoknjižno dovoljenje, da se pri njegovi nepremičnini, parc. št. 491/4 k.o. X, vpiše zastavna pravica za sposojeni znesek skupaj z obrestmi v korist posojilodajalke – tožnice. Dano zavarovanje pa pomeni pripoznavo dolga. Pripoznava dolga pretrga zastaranje, zastaralni rok pa prične znova teči.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0059853
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 557, 557/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – ugotovitev obstoja pogodbenega razmerja – vsebina pogodbe – razlogi o odločilnih dejstvih
Ugotovitev obstoja pogodbenega razmerja brez navedbe, kakšna je vsebina pogodbe, v konkretnem primeru pomeni, da odločitve sodišča o utemeljenosti podrejenega tožbenega zahtevka ni mogoče preizkusiti, saj sodba razlogov o odločilnih dejstvih ne vsebuje. Tako ni jasno, kakšne naj bi bile pravice in obveznosti iz sklenjene pogodbe in ali se je pogodba nanašala na sporne dele nepremičnin in kaj je bilo med pogodbenimi strankami dogovorjeno glede izročitve nepremičnin.
objektivna odškodninska odgovornost – nevarna stvar – nevarna dejavnost – električna razdelilna doza – dolžnosti elektroinštelaterja – delo v breznapetostnem stanju
Izoliran električni kabel pod nizko napetostjo ni nevarna stvar. Električna napeljava je postala nevarna zaradi malomarne opustitve varnostnih predpisov. Dejavnost ne postane nevarna že zgolj zato, ker je zaradi očitne opustitve varnostnih predpisov tožniku nastala škoda.
Okoliščina, da tožnik ni bil seznanjen, da je električna napetost v vodnikih v napravi, še ne pomeni, da je bilo delo tožnika nevarno in da zato obstaja objektivna odgovornost zavarovanca tožene stranke.
Odvetnikova odškodninska odgovornost je odgovornost po merilih strokovne skrbnosti dobrega strokovnjaka, ki jo določa ZOdv, ko pravi, da je za stranko koristno ravnanje, ki je vestno, pošteno, skrbno ter po načelih poklicne etike. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da bi odvetnik tedaj, ko je stranka k njemu prišla, lahko še pravočasno vložil tožbo in da bi s tožbo uspel, zmotno pa je strokovno menil, da je to prepozno, zato je ravnal v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.
Nezakonit dokaz je, če je bil izveden in pridobljen v nasprotju s procesnimi pravili in to pomeni kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Tožnik je predlagal odločbo ZPIZ o invalidski upokojitvi zaradi taksne oprostitve. Sodišče prve stopnje tega dokaza ni izvedlo in ni povedalo strankam, da ga bo upoštevalo. Nato pa je zavrnilo zahtevek za rento, ker bi bil tožnik invalidsko upokojen, delodajalec pa ne bi imel dela za njegovo zdravstveno stanje.