GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSK0005297
ZJN-2 člen 17, 17/1-5. ZVO člen 148, 148/2. OZ člen 18, 18/1, 80.
obvezna državna gospodarska javna služba - koncesija za storitve - javno naročilo - dimnikarska storitev - konkludenten način sklenitve pogodbe
Dimnikarska storitev po spornih računih je bila opravljena, tožena stranka pa je po svojih delavcih izvedbo te storitve tudi omogočala in v tej zvezi tudi podpisala delovne naloge. S tem je tožena stranka po osebah, ki sta imeli pooblastilo po zaposlitvi na konkludenten način izjavila svojo voljo za sklenitev pogodbe (prvi odstavek 18. člena in 80. člen Obligacijskega zakonika – OZ).
spor majhne vrednosti – plačilo stroškov upravljanja in obratovanja – trditveno in dokazno breme
Toženec ni ugovarjal metodi (načinu) izračunavanja njegovega solastninskega deleža kot razmerja med površino celotnega objekta in površino njegovega poslovnega prostora. Zato je napačno stališče sodišča prve stopnje, da bi tožnica morala delež toženca določiti vrednostno v sorazmerju s celoto, da solastninskega deleža toženca ni opredelila kot razmerje med uporabno vrednostjo toženčevega poslovnega prostora in uporabno vrednostjo celotne nepremičnine.
ZPIZ-1 člen 275, 390, 390/1. OZ člen 190, 190/1, 190/3. ZPP člen 87, 87/3. ZS člen 93, 93/2. ZDSS-1 člen 60, 60/1. ZPIZ člen 188, 188/2.
nadomestilo za čas čakanja – brezposelna oseba – ustavitev izplačevanja – vrnitev preplačila
Ker je bil tožnik izbrisan iz evidence oseb, prijavljenih pri zavodu za zaposlovanje, mu je toženec utemeljeno ustavil izplačevanje nadomestila za čas čakanja na zaposlitev oziroma razporeditev na drugo ustrezno delo. Nadomestilo, ki ga je prejel po ustavitvi izplačevanja, je prejel neupravičeno in ga je dolžan vrniti tožencu.
izvršljiv notarski zapis – zapadlost terjatve – dokazovanje zapadlosti terjatve
Po določilu 3. odst. 20. a čl. ZIZ, ki je v enakem besedilu veljalo tudi v času sestave spornega notarskega zapisa, se zapadlost terjatve iz notarskega zapisa, v primeru, ko ta ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, dokazuje z upnikovo izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku.
Ker je upnik dopolnitev že prijavljene terjatve vložil šele po poteku tega roka, je sodišče prve stopnje to vlogo pravilno zavrglo, saj je prijavo terjatve mogoče dopolniti le do izteka roka. Ker je upnik z dopolnitvijo prijave le predložil manjkajoči dokaz, celotno svojo terjatev pa je prijavil pravočasno, njegova terjatev v razmerju do stečajnega dolžnika seveda ni prenehala.
Glede na to, da upnikovi prijavi terjatve zaradi zavrženja vloge, ki je vsebovala dokaz o obstoju (dela) terjatve, niso priloženi dokazi o teh dejstvih, upniku grozi, da ga bodo zaradi tega bremenili stroški morebitnega postopka za ugotovitev obstoja prerekane terjatve.
ZPP člen 241, 241/IV. ZZZDR člen 106, 106a. ZNP člen 35, 35/1, 3, 5.
stiki starih staršev z vnukom – sprememba ureditve stikov – povrnitev stroškov postopka – koristi otroka
Po določbi četrtega odstavka 241. člena ZPP lahko sodišče s pravnomočno odločbo že urejene stike ponovno uredi z novo sodno odločbo le, če to zahtevajo spremenjene razmere in s takšnimi spremenjenimi razmerami pogojevane koristi otrok.
Predmetni postopek ni uresničeval namena nepravdnih postopkov urejanja stikov med starimi starši in mladoletnimi otroki in ni bil v korist otrok, zato pa so nasprotni udeleženci glede na določbo tretjega in petega odstavka 35. člena ZNP upravičeni do povrnitve svojih potrebnih in upravičenih stroškov postopka.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – utemeljen razlog – ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog
Tožnik je opravljal delo strokovnega delavca. S prihodom nove direktorice je prišlo pri toženi stranki do spremenjene organizacije dela. Nova direktorica je pričela opravljati tudi tožnikovo delo, v postopku pa tudi ni bilo ugotovljeno, da bi pri toženi stranki obstajala potreba po zaposlitvi še enega strokovnega delavca. V posledici te spremembe organizacije je delo tožnika pri toženi stranki postalo nepotrebno. Nepotrebnost dela, določenega s pogodbo o zaposlitvi pa je utemeljen in resen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ni pogojen s predhodno ukinitvijo delovnega mesta.
obnova postopka – predlog – rok za vložitev predloga
Obnovitveni razlog po 2. točki 394. člena ZPP (ki je podan, če stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku do izdaje odločbe) ni podan. Nepravilna vročitev odločbe (npr. zamudne sodbe) se uveljavlja z drugimi pravnimi sredstvi, npr. s predlogom za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti.
načelo materialne resnice – načelo proste presoje dokazov – povzročitev prometne nesreče – vožnja pod vplivom alkohola
Zmotno je stališče zagovornika glede zaslišanja priče K.Š., ki jo je sodišče zaslišalo, kljub temu, da je obdolženi ta predlog, potem, ko ga je podal, umaknil. V skladu z načelom materialne resnice (68. člen ZP-1) mora sodišče po resnici in popolnoma ugotoviti vsa dejstva, pomembna za izdajo zakonite sodbe o prekršku, razen v primeru obdolženčevega priznanja. Enako skrbno mora preiskati okoliščine in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist. Glede na načelo proste presoje dokazov (71. člen ZP-1) sodišče samo odloča o tem, katere dokaze bo izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost. Glede na to, da se je kot priča zaslišana partnerka obdolženca S.L. v svoji izpovedi sklicevala na sestrično K.Š., ki naj bi medtem, ko je šla sama po obdolženca varovala njenega otroka ter da jo je ta po nesreči tudi prišla iskat z avtom, sodišče prve stopnje ni prekoračilo pooblastil, ki jih ima v postopku o prekršku, saj je bilo tudi to zaslišanje opravljeno z namenom, da sodišče ugotovi vsa dejstva pomembna za izdajo zakonite sodbe. Ker sodišče ni moglo vedeti, ali bo ta priča za obdolženca obremenilna ali razbremenilna, tudi pritožbeni očitek, da je sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb postopka o prekršku po drugem odstavku 155. člena ZP-1, ker da je nepravilno uporabilo določbe glede izvajanja dokazov, ni utemeljen.
Tožnik je z navedbami, da je toženka obremenila svoje nepremičnine z zastavno pravico in z ustanovitvijo zemljiškoknjižnega dolga ter z odsvojitvijo nepremičnine parc. št. 366/1 k.o. X, izkazal za verjetno, da prvotoženka s svojim premoženjem razpolaga tako, da bo uveljavitev tožnikove terjatve precej otežena, če se upošteva nadaljnja njegova trditev, da celotno premoženje prvotoženke ni bistveno večje od tožnikove terjatve in bi vsakršno toženkino razpolaganje z njenim premoženjem pomenilo za tožnika zmajšano verjetnost poplačila njegove terjatve.
OZ člen 154, 154/1, 154/4. ZOR člen 178, 178/4. ZPP člen 355. Haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče člen 4, 4a.
prometna nesreča - odgovornost imetnikov motornih vozil - udeležba dveh vozil - uporaba prava - navezna okoliščina - pravo kraja, kjer je škoda nastala - pravo države, v kateri se je pripetila prometna nesreča (lex loci actus) - pravo kraja, kjer je bilo vozilo zavarovano - restriktivna razlaga izjem
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da odločitev sodišča prve stopnje, tako glede razlage Konvencije, kot tudi določbe četrtega odst. 154. člena OZ, temelji na povsem nekritičnem prepisu stališč sodišča druge stopnje, zavzetega v sodbi I Cp 1281/2003 z dne 7.2.2006, na katero se sodišče prve stopnje tudi izrecno sklicuje.
ZAVAROVANJE TERJATEV – IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA - ODVETNIŠTVO
VSL0071951
ZIZ člen 40, 81, 81/3, 268, 272, 272/2, 272/2-1, 272/2-2, 272/2-3, 273, 273/1, 277. ZZK-1 člen 72, 72/1, 74, 74/2, 74/5. ZOdv člen 37.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve – prepoved odtujitve in obremenitve osebnih vozil – zaznamba prepovedi – poslovni delež v odvetniški družbi – skupno premoženje – zaznamba vrstnega reda
Prepoved odtujitve in obremenitve osebnega vozila se zaznamuje v registru neposestnih zastavnih pravic in zarubljenih premičnin, ki ga vodi AJPES.
Družbeniki odvetniške družbe so lahko samo odvetniki, ki v odvetniški družbi opravljajo odvetniško dejavnost. Lastnik poslovnega deleža in s tem družbenik torej ne more biti nekdo, ki ni odvetnik in ki istočasno ne opravlja te dejavnosti v družbi.
Sodišče mora v primeru kaducitete predhodno ugotoviti, ali obstajajo dediči po pokojnem tudi v obsegu drugega oziroma tretjega dednega reda, če v prvem (ali drugem) dednem redu ni dedičev oziroma so se ti dediščini odpovedali.
Verjetnost obstoja pripadajočega zemljišča po določbah ZVEtL so predlagatelji izkazali že s tem, ko so zatrjevali, da te nepremičnine uporabljajo za dostop, parkiranje, igro oziroma rekreacijo ter kot prostor za smetnjake. Po določbah ZVEtL je namreč pripadajoče zemljišče opredeljeno kot zemljišče, ki je potrebno za redno rabo stavbe, pri čemer je relevantno merilo za njegovo določitev (lahko tudi) takšna raba zemljišč.
Šele v postopku v katerem bo obdolžencu izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, bo lahko predlagal odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v skladu z določbami 202.d člena ZP-1.
prometna nezgoda – odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila – porazdelitev odgovornosti – deljena odgovornost – soprispevek – protipravnost voženj udeležencev prometa
Tožnik je prehiteval strnjeno kolono in zaključil prehitevanje tik pred trčenjem in to v delu, kjer je hitrost dovoljena 50 km/h, vozil pa je s hitrostjo 105 km/h. Vendar je zavarovanec tožene stranke izsilil prednost in zavil levo, ne da bi pustil mimo tožnika. Gotovo sta ti dve dejstvi povezani in sodišče pravilno prisodi večjo soodgovornost tožeči stranki, vendar premalo upošteva kršitev zavarovanca tožene stranke, ki je izsilil prednost nasproti vozečemu vozilu. Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odgovornost zavarovanca tožene stranke 40 %, tožeče pa 60 %.
Sodišče v postopku za izdajo zamudne sodbe dejanskega stanje ne ugotavlja, ampak kot dejansko podlago zamudne sodbe vzame dejansko stanje, ki je navedeno v tožbi.
Ker gre pri konkretni zastavni pravici za ločitveno pravico za denarno terjatev pridobljeno v izvršilnem postopku pred začetkom stečajnega postopka, je slednja v skladu z določbo petega odstavka 298. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP) tako ex lege prenehala. V posledici navedenega mora sodišče postopek izvršbe ali zavarovanja ustaviti in razveljaviti dejanja v tem postopku, na podlagi katerih je upnik pridobil ločitveno pravico (2. točka drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je zato z izpodbijanim sklepom ravnalo pravilno in v skladu z relevantnimi zakonskimi določili.