Ker tožena stranka ni bila stranka Dogovora in je tudi ni podpisala, niti v njenem imenu kdo drug, tožene stranke predmetni Dogovor, po katerem je dolžna prevzeti zaloge materiala tožeče stranke, ne zavezuje.
OZ člen 12, 251, 251/5. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 9, 9-3, 55.
pogodbena kazen - gradbena pogodba - uporaba uzanc
Posebne gradbene uzance se uporabljajo, četudi se stranki za njihovo uporabo nista dogovorili in sicer glede vprašanj, ki so urejene podrobneje kot pa s tipskimi pravili v OZ.
ZTLR člen 28, 72, 90. ODZ člen 1461, 1500. ZD člen 132.
priposestvovanje - rimsko pravo - ODZ - dobrovernost - zakonita posest - pravična posest po ZTLR - domneva dobre vere - dokazno breme
Ob ugotovitvi, da je imel tožnik v dobroverni posesti sporno nepremičnino v obdobju od 1.9.1980 do najmanj 1.9.2009, so irelevantna vsa vprašanja, ki se nanašajo na prazgodovinska in dejanska vprašanja v obdobju od domneve sklenitve pogodbe (17.1.1744) do uveljavitve ZTLR.
Ker se dobra vera domneva, tožeči stranki ni bilo treba v zvezi s trenutkom, ko je izvedel za to, da sam ni vknjižen, sploh ničesar zatrjevati. Tožena stranka je tista, ki bi ga bila dolžna v to primorati (prevaliti nanj to breme).
Z dedovanjem se pravica pridobi v trenutku zapustnikove smrti in ne z izdajo sklepa o dedovanju. Pridobi pa se le tisto, kar je zapustnik v času smrti v resnici imel. Goli videz posamezne pravice (npr. vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, ki pa se ne sklada z resničnim stvarno-pravnim stanjem), ni predmet dedovanja. Nobenega razumnega razloga tudi ni, da bi se dedič lahko skliceval na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Dedič namreč ne nastopa v pravnem prometu s predmetom zapuščine. On le vstopi v zapustnikov pravni položaj in sicer v takšen položaj, kakršen je bil zapustnikov v trenutku njegove smrti in nič drugačen
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – STVARNO PRAVO
VSL0059834
ZPP člen 274, 274/1, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318/3. ZZK-1 člen 12, 18, 18/1. ZEN člen 18, 18/1. SPZ člen 49, 49/1, 92, 96, 99, 99/1. OZ člen 193, 198.
zamudna sodba – identifikacijska oznaka nepremičnine – pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla – neupravičena pridobitev – izgubljeni dobiček – trditvena podlaga – odpravljiva nesklepčnost
Sodišče prve stopnje je zmotno presojalo utemeljenost zahtevka na podlagi 96. člena SPZ, saj ima po tej določbi zahtevek za povračilo plodov le lastnik. Četudi tožnik ni bil lastnik nepremičnin v času od sklenitve kupoprodajne pogodbe do vknjižbe lastninske pravice v zemljiško knjigo, pa ni izključena utemeljenost njegovega zahtevka na podlagi 198. člena OZ. Vendar pa bi za utemeljenost zahtevka za plačilo uporabnine tožnik moral trditi tudi, da je imel pred pridobitvijo lastništva pravni naslov za posest oziroma pravico uporabe spornih nepremičnin.
Za opredelitev izgubljenega dobička je potrebna tudi navedba izdatkov, nastalih v zvezi s pridobivanjem prihodkov.
ZOR člen 210, 214. OZ člen 190, 190/1. ZPP člen 154, 154/1, 163, 163/2, 165, 165/2, 254.
neupravičena obogatitev – vlaganja v tujo nepremičnino – povrnitev koristi – trenutek nastanka koristi in prikrajšanja
Dokler toženci poslovnih prostorov niso pridobili v posest, niso mogli biti obogateni, saj o obogatitvi lastnika zaradi vlaganj v njegovo stvar ni mogoče govoriti, dokler to stvar uporablja (oziroma jo ima v posesti) tisti, ki se sklicuje na ta vlaganja.
Izhodišče ugoditvi kakršnemukoli zahtevku postavljenemu v pravdnem postopku (in tako tudi predlogu za izdajo začasne odredbe) je ustrezna trditvena podlaga. Ta mora biti jasna (izrecna) in konkretna.
Trditvena podlaga v predlogu za izdajo začasne odredbe, s katerim je bila utemeljevana nevarnost, da bo toženka razpolagala s podarjenim premoženjem, češ da bo toženka ravnala enako kot njen mož (s katerim živita na istem naslovu) in z nepremičninami razpolagala za sklep o toženkinem nadaljnjem razpolaganju ne more biti zadostna. Čeprav gre za moža in ženo, pa je potrebno vendarle (tudi morebitno bodoče) ravnanje vsakega od njiju v prvi vrsti presojati posebej
DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL0059842
ZDen člen 72, 72/2. ZOR člen 219. OZ člen 198. ZPP člen 324, 324/3.
odškodnina zaradi nezmožnosti uporabe nepremičnine – višina odškodnine oziroma nadomestila – neto tržna najemnina – odločitev o pobotnem ugovoru - uporabnina
Tožnici sta upravičeni do nadomestila, ki ustreza višini neto tržne najemnine, ki bi jo dobili, če bi nepremičnino oziroma njen sorazmeren del v spornem obdobju dajali v najem.
ZIZ člen 29,29/2, 29/7, 29b, 29b/1. ZST-1 člen 3, 3/1, 5, 5/1, 34a, 34a/1, 34a/2, 34a/3. ZS člen 54, 54/2. Pravilnik o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka člen 2, 3.
ugovor zoper plačilni nalog – strokovni sodelavec – taksna obveznost
Upničina interpretacija, da strokovni sodelavec ne sme odločiti o zavrženju ugovora zoper plačilni nalog, ker o tem lahko določi samo sodnik, je sicer pravilna, vendar pa upnica pri tem prezre, da izpodbijanega sklepa ni izdal strokovni sodelavec, temveč sodnica, ki je na koncu sklepa tudi podpisana oziroma navedena.
USTAVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057078
URS člen 15, 15/3, 35, 39. EKČP člen 10. OZ člen 179. ZMZPP člen 30, 30/1, 30/2. ZPP člen 8, 285, 339, 339/2, 339/14.
neposlovna odškodninska odgovornost - protipravnost - pravica do dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - tehtanje pravic v koliziji - razžalitev - žaljivost izjave - pomen izjave - javni interes - javna oseba - pravno priznana škoda - uporaba slovenskega prava - navezne okoliščine - dokazna ocena - obrazložitev sodbe
Vsak poseg v ugled določene osebe ni nedopusten in je meja med dovoljenim in nedovoljenim odvisna tudi od tega, kakšna je tema spornega besedila, na čigavo ravnanje se pisanje nanaša in ali gre za izrekanje trditev o dejstvih, ali za izražanje mnenj, kritik, vrednostnih sodb.
Če so novinarjeve besede žaljive in če so nepotrebne za izražanje negativnega mnenja, če bi novinar isto kritiko lahko izrazil na drugačen, manj žaljiv način, potem je presegel meje dopustnosti uresničevanja svobode izražanja. Tako poročanje ni v javnem interesu. Je pa dopustna tudi ostra kritičnost izjav novinarjev o nosilcih javnih funkcij, če je sorazmerna z ogorčenjem, ki nastane ob spornem primeru. Zahtevo po zaščiti ugleda politika je potrebno tehtati v razmerju z interesom do odprte diskusije o političnih vprašanjih, pri čemer izjeme od svobode izražanja terjajo ozko razlago. Meje dopustne kritike so pri politikih, ki delujejo v javnem interesu, širše kot pri drugih osebah.
Sklicevanje na navedbe strank ne zadostuje za pritožbeni preizkus.
IZVRŠILNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073870
ZIZ člen 64, 64/1, 170, 170/2. ZPP člen 337. ZZK-1 člen 8.
tožba na nedopustnost izvršbe – pravica, ki preprečuje izvršbo – lastninska pravica v pričakovanju – zahtevek na sklenitev pogodbe – dobrovernost upnika – pritožbene novote
Okoliščina, ali je toženec ob pridobitvi svoje hipoteke na podlagi zaznambe sklepa o izvršbi vedel za spor (in razloge zanj) med tožnico in družbo K. d.o.o. oziroma za Pogodbo o prejemu are, ki sta jo slednje dva dne 14.11.2005 sklenila, je nerelevantno, saj se tisti, ki pridobi t.i. »prisilno« hipoteko na dobro vero in načelo zaupanja v zemljiško knjigo ne more sklicevati.
Glede spornega stanovanja je tožnica sklenila le pogodbo o prejemu are, v kateri je bilo dogovorjeno, da kupoprodajna pogodba šele bo sklenjena. V trenutku pridobitve hipoteke toženca je tožnica tako razpolagala le z zahtevkom na sklenitev kupoprodajne pogodbe, ne pa na izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila. Tožnica zato nima obligacijske pravice, ki bi preprečevala izvršbo.
mandatna pogodba – pooblastilo – izročitev izplačanega nespornega zneska odškodnine – zakonske zamudne obresti od zadržanega denarja s strani mandatarja
Če mandatar pri opravljanju posla za naročitelja prejme denar, mora naročitelju takoj izročiti prejeto gotovino oziroma mu mora (pre)nakazati prejeto denarno dobroimetje. Ta mandatarjeva obveznost ima značilnost denarne obveznosti, zato je naročitelj v primeru, če mandatar zamudi z izpolnitvijo te obveznosti, od glavnice obveznosti (zneska, ki ga je prejel mandatar) upravičen zahtevati plačilo zamudnih obresti.
predlog za zdravljenje brez privolitve na temelju sklepa sodišča – zavženje predloga - psihiatrično mnenje – izjava izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra o nemožnosti oprave pregleda
Pritožbeno sodišče razume, da je lahko življenje z bolnikom težavno za njegove najbližje, in da je lahko zdravljenje bolnika koristno. Pritožbeno sodišče pa ne sme zgolj zaradi tega kršiti jasne določbe 41. člena ZDZdr, zlasti še njegovega tretjega odstavka.
preživninske potrebe – preživninske zmožnosti – zapadlost preživninske obveznosti – zakonske zamudne obresti od preživninskih obrokov do sodbe - nedovoljena pritožbena novota
Mesečni znesek stroškov v višini 430,00 EUR za preživljanje skoraj osemnajstletnega dekleta, ki se redno šola, je v konkretnem primeru povsem realen in ustrezno podprt s predloženimi dokazi.
Celotna preživninska obveznost od vložitve tožbe pa do sodbe zapade v plačilo v roku 15 dni in šele po izteku tega roka za prostovoljno izpolnitev pride toženec v zamudo, kar posledično pomeni, da tožnici ne pripadajo zakonske zamudne obresti od preživninskih obrokov do sodbe.
Ker je sklep o ustavitvi postopka, ki sledi nepogojni in nepreklicljivi izjavi o umiku tožbe, deklaratoren, navedba v izreku sklepa, da je bil postopek ustavljen zaradi sklenjene sodne poravnave in posledičnega umika tožbe, nima pravnih učinkov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POPRAVA KRIVIC
VSL0068817
OZ člen 131. ZSPOZ člen 12. ZPKri.
plačilo odškodnine – zavrženje tožbe – sodna pristojnost – upravna pristojnost – lex specialis – odškodnina za izgubo življenja bližnjega – odškodnina svojcem po vojni pobitih oseb
Določbe ZPKri in ZSPOZ so v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lex specialis, kar pomeni, da odškodnine za take primere škod (povojni protipravni odvzem življenja v imenu države) ni mogoče presojati po drugih predpisih (se pravi po splošnih načelih o povrnitvi škode) ter da je uveljavljanje te pravice do odškodnine mogoče le v postopku, ki ga določa poseben predpis. Odločanje o odškodninah na tej podlagi ne sodi v pristojnost sodišča, pač pa se to ureja po pravilih upravnega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0073864
OZ člen 131. Odlok o javnem redu in miru v Občini Ljutomer člen 10.
padec na ledeni poti – snežne razmere – ledena pot – čiščenje poti – dolžnostno ravnanje – opustitev dolžnostnega ravnanja – vzročna zveza – ratio legis vzročnost – soprispevek oškodovanca – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
Opustitev je upoštevna, če pravni red naslovniku nalaga določeno dolžnostno ravnanje. Vzročna zveza je pravnorelevantna, če je to dolžnostno ravnanje naloženo naslovniku zato, da bi na abstraktni ravni preprečilo tak tip škodnih dogodkov, kakršen se nato v konkretni zadevi tudi udejani.
Sodišče prve stopnje je izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, da bi morala druga toženka kot lastnica poti, katere uporabo je dopuščala tudi v času zasneženosti, čistiti. Za takšno materialnopravno izhodišče v pozitivnem pravu ni nikakršne podlage, takšne aprioristične razlage pa tudi ni mogoče izpeljati izsplošnih načel, tudi ne iz načela neminem laedere. Sodišče prve stopnje bo moralo izhajati iz pravilnega materialnopravnega izhodišča in ugotoviti, kakšno je bilo dolžnostno ravnanje v konkretnem primeru.
neplačana sodna taksa – premalo plačana sodna taksa – umik pritožbe – pritožba se šteje za umaknjeno
Pritožnik odločilnega dejstva (neplačane oziroma premalo plačane sodne takse) ne izpodbija. Nasprotno, lastno napako oziroma napačno razumevanje obveznosti (do)plačila sodne takse, naložene mu s plačilnim nalogom, izrecno priznava. Dejstvo, da pa je bil pritožnik v zmoti glede obveznosti plačila oziroma razumevanja besedila plačilnega naloga, kot tudi dejstvo, da je takoj po prejemu izpodbijanega sklepa doplačal premalo plačano sodno takso, pa (žal) niso pravno upoštevna.
delitev nepremičnine – način delitve – delitev z izplačilom vrednosti solastnih deležev – odlog delitve
Zatrjevana možnost drugačnega načina delitve nepremičnine v bodočnosti (z izplačilom solastnika) ne kaže na to, da je sedanji čas neprimeren za delitev. Odlog delitve ni utemeljen, če solastnik, ki želi doseči delitev z izplačilom ostalih solastnikov, ne izkazuje možnosti za zagotovitev denarnega zneska, ki bi ga v primeru take delitve moral izplačati.
vesoljno pravno nasledstvo Republike Slovenije – vabilo na narok – skrbnik zapuščine – naloge skrbnika zapuščine – veljavnost oporoke
Ker je pravni položaj Republike Slovenije enak položaju zakonitega dediča, je na mestu smiselna uporaba 4. odstavka 205. člena ZD, če zakoniti dedni upravičenci sodišču niso znani in če obstaja dvom v veljavnost oporoke. Prvostopenjsko sodišče mora v takšnem primeru o uvedbi zapuščinskega postopka obvestiti Republiko Slovenijo in jo tudi povabiti na narok za zapuščinsko obravnavo. Republika Slovenija se bo lahko na naroku med drugim tudi izrekla o tem, ali predloženo listino priznava kot oporoko
Skrbnik zapuščine se o veljavnosti oporoke ne more izreči, ker je njegova naloga upravljanje zapuščine. Njegova naloga torej ni vplivati na odločitev o tem, kdo je dedič in tega tudi ne sme storiti.