• Najdi
  • <<
  • <
  • 5
  • od 25
  • >
  • >>
  • 81.
    VSL sodba I Cp 1211/2012
    28.11.2012
    STVARNO PRAVO
    VSL0073875
    ZTLR člen 28, 72, 90. ODZ člen 1461, 1500. ZD člen 132.
    priposestvovanje - rimsko pravo - ODZ - dobrovernost - zakonita posest - pravična posest po ZTLR - domneva dobre vere - dokazno breme

    Ob ugotovitvi, da je imel tožnik v dobroverni posesti sporno nepremičnino v obdobju od 1.9.1980 do najmanj 1.9.2009, so irelevantna vsa vprašanja, ki se nanašajo na prazgodovinska in dejanska vprašanja v obdobju od domneve sklenitve pogodbe (17.1.1744) do uveljavitve ZTLR.

    Ker se dobra vera domneva, tožeči stranki ni bilo treba v zvezi s trenutkom, ko je izvedel za to, da sam ni vknjižen, sploh ničesar zatrjevati. Tožena stranka je tista, ki bi ga bila dolžna v to primorati (prevaliti nanj to breme).

    Z dedovanjem se pravica pridobi v trenutku zapustnikove smrti in ne z izdajo sklepa o dedovanju. Pridobi pa se le tisto, kar je zapustnik v času smrti v resnici imel. Goli videz posamezne pravice (npr. vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, ki pa se ne sklada z resničnim stvarno-pravnim stanjem), ni predmet dedovanja. Nobenega razumnega razloga tudi ni, da bi se dedič lahko skliceval na načelo zaupanja v zemljiško knjigo. Dedič namreč ne nastopa v pravnem prometu s predmetom zapuščine. On le vstopi v zapustnikov pravni položaj in sicer v takšen položaj, kakršen je bil zapustnikov v trenutku njegove smrti in nič drugačen

  • 82.
    VSL sklep II Cp 1175/2012
    28.11.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – POPRAVA KRIVIC
    VSL0068817
    OZ člen 131. ZSPOZ člen 12. ZPKri.
    plačilo odškodnine – zavrženje tožbe – sodna pristojnost – upravna pristojnost – lex specialis – odškodnina za izgubo življenja bližnjega – odškodnina svojcem po vojni pobitih oseb
    Določbe ZPKri in ZSPOZ so v razmerju do splošnih pravil o odškodninski odgovornosti lex specialis, kar pomeni, da odškodnine za take primere škod (povojni protipravni odvzem življenja v imenu države) ni mogoče presojati po drugih predpisih (se pravi po splošnih načelih o povrnitvi škode) ter da je uveljavljanje te pravice do odškodnine mogoče le v postopku, ki ga določa poseben predpis. Odločanje o odškodninah na tej podlagi ne sodi v pristojnost sodišča, pač pa se to ureja po pravilih upravnega postopka.
  • 83.
    VSL sklep II Cp 1156/2012
    28.11.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0073864
    OZ člen 131. Odlok o javnem redu in miru v Občini Ljutomer člen 10.
    padec na ledeni poti – snežne razmere – ledena pot – čiščenje poti – dolžnostno ravnanje – opustitev dolžnostnega ravnanja – vzročna zveza – ratio legis vzročnost – soprispevek oškodovanca – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje – razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje
    Opustitev je upoštevna, če pravni red naslovniku nalaga določeno dolžnostno ravnanje. Vzročna zveza je pravnorelevantna, če je to dolžnostno ravnanje naloženo naslovniku zato, da bi na abstraktni ravni preprečilo tak tip škodnih dogodkov, kakršen se nato v konkretni zadevi tudi udejani.

    Sodišče prve stopnje je izhajalo iz materialnopravnega izhodišča, da bi morala druga toženka kot lastnica poti, katere uporabo je dopuščala tudi v času zasneženosti, čistiti. Za takšno materialnopravno izhodišče v pozitivnem pravu ni nikakršne podlage, takšne aprioristične razlage pa tudi ni mogoče izpeljati izsplošnih načel, tudi ne iz načela neminem laedere. Sodišče prve stopnje bo moralo izhajati iz pravilnega materialnopravnega izhodišča in ugotoviti, kakšno je bilo dolžnostno ravnanje v konkretnem primeru.
  • 84.
    VSL sodba II Cp 3187/2012
    28.11.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO
    VSL0073874
    SZ člen 56, 150. SZ-1 člen 109, 196.
    plačilo uporabnine – sklenitev najemne pogodbe – neprofitna najemnina
    Po določbah SZ so imeli možnost skleniti najemno pogodbo za uporabo stanovanja za neprofitno najemnino le nekdanji imetniki stanovanjske pravice na denacionaliziranih stanovanjih, ne pa (kasneje) tudi uporabniki stanovanja.
  • 85.
    VSL sklep I Cp 2632/2012
    28.11.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – KMETIJSKA ZEMLJIŠČA
    VSL0072974
    ZPP člen 319, 319/2.
    procesne predpostavke za dopustnost tožbe – ugovor res iudicata – kmetijska zemljišča – odobritev pogodbe – soglasje upravne enote – naknadna sprememba namembnosti zemljišča – odpadla potreba po odobritvi pogodbe s strani upravne enote
    Sporno zemljišče je kot stavbno opredelil šele Odlok o občinskem prostorskem načrtu, ki je stopil v veljavo v času, ki ga ne zajemajo časovne meje pravnomočnosti prejšnje sodbe. Gre torej za dejstvo, ki ga tožnik v prejšnji pravdi ni več mogel uveljavljati. V takšnem primeru lahko tožnik kljub pravnomočni sodbi vloži novo tožbo z enakim zahtevkom, vendar le, če je novo dejstvo, na katerega se sklicuje, tudi pravno relevantno, torej takšno, da bi, če bi obstajalo že v času prve pravde, tedaj pripeljalo do tožnikovega uspeha. Dejstvo, da zaradi spremenjene namenske rabe zemljišča ni več potrebna odobritev pravnega posla, tej zahtevi ne ustreza. Niti v tem primeru namreč tožnik s svojim zahtevkom za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ne bi mogel uspeti.

    Ker do odobritve prodajne pogodbe s strani upravne enote med pravdnima strankama ni prišlo, pravni posel sploh ni nastal. Takšna neobstoječa pogodba ne more „oživeti“ za nazaj, ker je naknadno odpadla potreba po odobritvi pogodbe.
  • 86.
    VSL sklep II Cp 875/2012
    28.11.2012
    DEDNO PRAVO
    VSL0073867
    ZD člen 131, 131/1, 205, 205/4.
    vesoljno pravno nasledstvo Republike Slovenije – vabilo na narok – skrbnik zapuščine – naloge skrbnika zapuščine – veljavnost oporoke
    Ker je pravni položaj Republike Slovenije enak položaju zakonitega dediča, je na mestu smiselna uporaba 4. odstavka 205. člena ZD, če zakoniti dedni upravičenci sodišču niso znani in če obstaja dvom v veljavnost oporoke. Prvostopenjsko sodišče mora v takšnem primeru o uvedbi zapuščinskega postopka obvestiti Republiko Slovenijo in jo tudi povabiti na narok za zapuščinsko obravnavo. Republika Slovenija se bo lahko na naroku med drugim tudi izrekla o tem, ali predloženo listino priznava kot oporoko

    Skrbnik zapuščine se o veljavnosti oporoke ne more izreči, ker je njegova naloga upravljanje zapuščine. Njegova naloga torej ni vplivati na odločitev o tem, kdo je dedič in tega tudi ne sme storiti.
  • 87.
    VSL sklep II Cp 3087/2012
    28.11.2012
    SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0067962
    ZPP člen 108, 108/5. ZST-1 člen 12.
    predlog za oprostitev plačila sodnih taks – podredni predlog za obročno plačilo sodnih taks – nepredložitev izpolnjene in podpisane izjave o premoženjskem stanju – zavrženje vloge
    Ker tožnica predlogu ni priložila izpolnjene in podpisane izjave o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov na predpisanem obrazcu, jo je prvostopenjsko sodišče pravilno v pozivnem postopku pozvalo, da to stori. Opozorilo jo je tudi na posledice, ki bodo nastale, če ne bo tako postopala. Ker tožeča stranka v danem roku ni ravnala tako, kot ji je bilo naloženo, je prvostopenjsko sodišče ravnalo pravilno, ko je njeno vlogo zavrglo.
  • 88.
    VSL sklep II Cp 1397/2012
    28.11.2012
    STVARNO PRAVO
    VSL0073871
    SPZ člen 33, 35, 76. ZPP člen 337.
    motenje posesti – ustna prepoved kot motilno ravnanje – soposest – viciozna posest – ekonomski interes za vložitev tožbe – samopomoč – pritožbene novote
    Tudi ustna prepoved lahko predstavlja motilno ravnanje, če tožnik zato preneha uporabljati zemljišče.

    Če je tožnik do tedaj uporabljal zemljišče, zaradi toženčeve prepovedi pa ne več, ne gre za neznatno spremembo posestnega stanja, za katero tožnik ne bi imel ekonomskega interesa za sodno varstvo.
  • 89.
    VSL sklep I Cp 3310/2012
    28.11.2012
    NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0067988
    ZDZdr člen 41, 41/3, 50, 50/2.
    predlog za zdravljenje brez privolitve na temelju sklepa sodišča – zavženje predloga - psihiatrično mnenje – izjava izbranega osebnega zdravnika ali psihiatra o nemožnosti oprave pregleda
    Pritožbeno sodišče razume, da je lahko življenje z bolnikom težavno za njegove najbližje, in da je lahko zdravljenje bolnika koristno. Pritožbeno sodišče pa ne sme zgolj zaradi tega kršiti jasne določbe 41. člena ZDZdr, zlasti še njegovega tretjega odstavka.
  • 90.
    VSL sodba II Cp 1481/2012
    28.11.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0073861
    OZ člen 378, 771, 773.
    mandatna pogodba – pooblastilo – izročitev izplačanega nespornega zneska odškodnine – zakonske zamudne obresti od zadržanega denarja s strani mandatarja
    Če mandatar pri opravljanju posla za naročitelja prejme denar, mora naročitelju takoj izročiti prejeto gotovino oziroma mu mora (pre)nakazati prejeto denarno dobroimetje. Ta mandatarjeva obveznost ima značilnost denarne obveznosti, zato je naročitelj v primeru, če mandatar zamudi z izpolnitvijo te obveznosti, od glavnice obveznosti (zneska, ki ga je prejel mandatar) upravičen zahtevati plačilo zamudnih obresti.
  • 91.
    VSL sklep I Cp 3044/2012
    28.11.2012
    DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0061790
    ZD člen 141, 224. ZPP člen 394.
    obnova postopka – zapuščinski postopek – dediščinska tožba
    Ker je zapuščinski postopek pravnomočno končan, obnova postopka ni dovoljena, zato je prvo sodišče utemeljeno predlog dediča zavrglo.
  • 92.
    VSC sklep PRp 328/2012
    27.11.2012
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC0003222
    ZP-1 člen 144, 144/1, 144/2, 144/4.
    stroški postopka – povračilo stroškov – nagrada zagovornika – ločitev stroškov – zahteva za sodno varstvo
    Ker nobeno procesno dejanje v tem postopku ni bilo izvedeno izključno v zvezi s prekrškom, zaradi katerega je bil postopek o prekršku zoper storilca ustavljen, je pravilna ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da se nagrada in potrebni izdatki zagovornika, ki odpadejo na tisti del postopka, ki je bil ustavljen, ne dajo izločiti iz skupnih stroškov in je zato odločitev o zavrnitvi zagovornikove zahteve za povračilo stroškov nagrade in zastopanje obdolženca v tem postopku pravilna.
  • 93.
    VSM sklep I Cp 880/2012
    27.11.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM0022769
    SPZ člen 8. ZNP člen 30, 30/2. ZPP člen 396, 396/3.
    predlog za obnovo postopka - zavrženje - prepozen predlog - subjektivni rok za vložitev predloga - udeleženec v postopku ni sodeloval
    Na podlagi določila drugega odstavka 30. člena ZNP lahko udeleženec, ki v postopku ni sodeloval, vloži pravno sredstvo v roku, ki velja za udeleženca kateremu je bila odločba, ki se izpodbija, najkasneje vročena. Udeleženec, ki v nepravdnem postopku ni sodeloval. ne more imeti neomejenega roka za vložitev predloga za obnovo postopka po tretjem odstavku 396. člena ZPP, ker ga omejuje določilo drugega odstavka 30. člena ZNP.
  • 94.
    VSL sklep II Cp 1712/2012
    27.11.2012
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0067961
    ZPP člen 137, 137/1, 339, 339/2, 339/2-8.
    pooblastilno razmerje – obstoj pooblastilnega razmerja – pooblastilo – vročanje stranki namesto pooblaščencu – bistvena kršitev določb postopka
    ZPP v prvem odstavku 137. člena določa, da se stranki, ki ima pooblaščenca, pisanja vročajo preko pooblaščenca in ne neposredno. Vročitev stranki neposredno v takem primeru sploh ne šteje za veljavno opravljeno in pomeni bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • 95.
    VSK sklep Cp 757/2012
    27.11.2012
    ZAVAROVANJE TERJATEV – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSK0005288
    ZIZ člen 257, 257/1, 258, 258/1, 260, 260/2. ZPP člen 189.
    predhodna odredba – pogoji za izdajo predhodne odredbe – domnevana nevarnost – dopustnost izdaje več predhodnih odredb – različna dejanska in pravna podlaga – obstoj pravde
    Namen določbe 1. točke prvega odstavka 258. člena ZIZ je preprečiti nekonkretizirane ugovore, ki pavšalno zanikajo obstoj obligacijskega razmerja z upnikom in so le zavlačevalnega značaja. Toženčevo zanikanje obveznosti do tožeče stranke ni bilo neargumentirano, temveč je vsebovalo utemeljitev, o kateri se bo moralo sodišče opredeliti pri vsebinskem presojanju zadeve.

    V predmetni zadevi je tožeča stranka vložila dva predloga za dve različni predhodni odredbi (z različno obliko zavarovanja), ki tudi temeljita na različni pravni in dejanski podlagi, zato ni ovire, da se ne bi nov predlog obravnaval vsebinsko.
  • 96.
    VSL sodba I Cp 598/2012
    27.11.2012
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
    VSL0067968
    OZ člen 112.
    najemna pogodba – odpoved najemne pogodbe
    Po odpovedi najemne pogodbe pa do poteka odpovednega roka je imela druga toženka pravico bivati v stanovanju, tožnika pa sta bila upravičena do plačila najemnine, sporazumno dogovorjene v najemni pogodbi. Toženca sta bila v skladu s pogodbenim dogovorom dolžna plačevati tudi obratovalne stroške. Ker druga toženka po poteku odpovednega roka ni vrnila najemodajalcema ključev stanovanjske hiše, pa sta tožnika upravičeno zahtevala še povračilo škode zaradi zamenjave ključavnice.

    Tudi če bi obstajali utemeljeni razlogi za spremembo najemne pogodbe na strani pritožnice (npr. razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin po določbi 112. člena OZ), teh razlogov ni ustrezno uveljavljala oziroma sploh ni vzpostavila kontakta s tožnikoma.
  • 97.
    VSK sklep CDn 414/2012
    27.11.2012
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSK0005253
    ZZK-1 člen 125.a, 125.a/6, 125.a/8.
    vpis zaznambe prepovedi zaradi nedovoljene gradnje - obveznost vlaganja elektronskih vlog organa
    V 125. a členu ZZK-1 je določeno obvezno elektronsko vlaganje pisanj, ki velja tudi za obvestilo in ostale vloge drugih državnih organov, kakršen je Inšpektorat za okolje in prostor RS (glej osmi odstavek 125.a člena ZZK-1 v zvezi s prvim in četrtim odstavkom istega člena).
  • 98.
    VSL sklep Cst 333/2012
    27.11.2012
    STEČAJNO PRAVO
    VSL0076407
    ZFPPIPP člen 121, 122, 295, 375, 375/2, 376.
    konec stečajnega postopka - končno poročilo - vsebina končnega poročila - redno poročilo - zahteva za predložitev pogodb - zahteva za razrešitev stečajnega upravitelja
    Končno poročilo ni podrobno poročilo vsega, kar se je v postopku dogajalo, temveč gre za povzetek, in ni potrebno, da so v njem navedeni prav vsi podatki, ki jih pričakuje upnik.

    Nobeno določilo ZFPPIPP ne nalaga upravitelju, da bi moral v spis vložiti vse pogodbe, ki jih sklepa v stečajnem postopku.
  • 99.
    VSL sklep I Cp 980/2012
    27.11.2012
    SODNE TAKSE – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0067984
    ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/11, 11/2, 12, 12/2, 12/3.
    dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse – oprostitev plačila sodnih taks – pravni pouk – sklep procesnega vodstva
    Sklep, s katerim je sodišče prve stopnje tožnici naložilo, da dopolni pomanjkljiv predlog za oprostitev plačila sodne takse (in sicer s predložitvijo izpolnjene in podpisane izjave o premoženjskem stanju), je sklep procesnega vodstva, zoper katerega v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe.

    Zakonska določba, ki predvideva pogoje za ugoditev predlogu za oprostitev (ali odlog) plačila sodnih taks (to sta določbi prvega in drugega odstavka 11. člena ZST-1), hkrati (po principu a contrario) tudi zakonska podlaga za zavrnitev takšnega predloga.
  • 100.
    VSL sklep II Cp 2072/2012
    27.11.2012
    STVARNO PRAVO
    VSL0067980
    SPZ člen 31, 32. ZPP člen 191, 196.
    motenje posesti – čiščenje skupnih prostorov na podlagi veljavno sprejetega sklepa etažnih lastnikov kot motilno dejanje – pasivna legitimacija – nujno sosporništvo – etažni lastniki stavbe kot nujni sosporniki – protipravnost posega v posest
    V obravnavanem primeru so etažni lastniki stavbe nujni sosporniki, saj so voljo za poseg v posest tožnika oblikovali kot skupnost (z veljavno sprejetim sklepom etažnih lastnikov o čiščenju skupnih prostorov, ki učinkuje v korist vseh etažnih lastnikov oziroma zavezuje vse etažne lastnike) in je bil tako tudi poseg v obstoječe posestno stanje posledica volje etažnih lastnikov kot skupnosti, ne pa izraz volje posameznih etažnih lastnikov. Dejstvo, da so bili naročniki motilnega dejanja etažni lastniki kot skupnost in se je z motilnim dejanjem posestno stanje spremenilo v korist etažnih lastnikov kot skupnosti, je med pravdnimi strankami vzpostavilo takšno materialnopravno razmerje, ki terja nujnost integracije vseh etažnih lastnikov na pasivni strani.

    Poseg v posest ni protipraven, če dejanje ne nasprotuje pooblastilom, ki izhajajo iz zakona, niti odločbi državnega organa; da ni motenja posesti z dejanji, ki jih opravijo državni organi pri opravljanju svojega dela in po predpisanem postopku.
  • <<
  • <
  • 5
  • od 25
  • >
  • >>