pogodba o zaposlitvi za določen čas – razlog za sklenitev – transformacija
Tožena stranka je s tožnico sklenila pogodbo o zaposlitvi za določen čas v nasprotju z zakonom, saj razlog, ki je naveden v pogodbi – organiziranje nemotenega poteka dela, ni predviden v določbi 1. odstavka 52. člena ZDR. Poleg tega pri navedenem delu ni šlo za začasno povečan obseg dela oziroma za izvrševanje dela, ki bi po svoji naravi trajalo določen čas (1. in 3. alinea 1. odstavka 152. člena ZDR). Zato je tožnici iz razloga nezakonito sklenjene zadnje pogodbe o zaposlitvi za določen čas prešlo delovno razmerje pri toženi stranki v nedoločen čas.
prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi – javni uslužbenci – sankcije v primeru nezakonitosti – primeri razveljavitve – delna razveljavitev
Tožena stranka je tožnici utemeljeno razveljavila pogodbo o zaposlitvi po določbi 74/1 člena ZJU, ki določa, da se pogodba o zaposlitvi razveljavi, če javni uslužbenec ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto, za katero je bila pogodba sklenjena. Tožnica namreč ni dokazala izpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta (višji nivo znanja italijanskega jezika) niti ob prijavi na javni natečaj niti kasneje, v času sprejema odločitve komisije za pritožbe.
poseganje v lastninsko pravico – prevoz z vozili preko nepremičnine – neizvedba dokazov - narok
2. odst. 58. čl. ZIZ sodišču omogoča razpis naroka za obravnavo ugovora, kadar gre za situacijo, ko upnik nasprotuje ugovoru v odgovoru na ugovor (kar bi prišlo v poštev v primeru, kakršen je obravnavani, ko je predlagano zaslišanje priče).
ZP-1 člen 46, 46/1, 62, 62/1, 62/1-5, 66, 66/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 34, 34/5, 34a, 34a/1.
stroški postopka – sodna taksa – postopek za plačilo sodne takse – ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse – odločba prekrškovnega organa – razlogi za vložitev zahteve za sodno varstvo – dovoljenost zahteve za sodno varstvo – pravica do pritožbe zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog
Ureditev, da zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog na podlagi 5. odstavka 34. člena ZST-1 pravno sredstvo oziroma zahteva za sodno varstvo ali pritožba ni dovoljena, je veljala le do uveljavitve ZST-1A.
dodatek za pomoč in postrežbo – samostojno hranjenje
Ker tožnica vso hrano, ki je ustrezno pripravljena, lahko poje sama brez pomoči drugega, je zmožna samostojnega hranjenja. Zato ni upravičena do dodatka za pomoč in postrežbo za opravljanje vseh življenjskih potreb.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 20, 20/2, 22, 37. ZPIZ-1 člen 5, 36, 177, 250, 250/1.
sorazmerni del starostne pokojnine
Tožnik, ki je star 68 let in s 35 leti skupne pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji in Bosni in Hercegovini (20. člen Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino) izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino po 36. členu ZPIZ-1, ima pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine, kljub temu da mu je bila v Bosni in Hercegovini priznana pravica do invalidske pokojnine.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – rok za podajo odpovedi
ZDR v 1. alinei 1. odstavka 88. člena določa, da utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi s strani delodajalca predstavlja prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih razlogov na strani delodajalca. V tej določbi zakon ne določa, koliko časa morajo taki ekonomski razlogi obstajati. Določa pa v 6. odstavku 88. člena ZDR rok, v katerem mora delodajalec podati odpoved pogodbe o zaposlitvi in sicer je to šest mesecev od nastanka utemeljenega razloga. Z ozirom na navedeno ni mogoče zaključiti, da le daljše obdobje izkazanosti presežka odhodkov nad prihodki (torej obstoja ekonomskega razloga) predstavlja utemeljen odpovedni razlog.
plačilo sodne takse – procesna predpostavka – pritožba zoper zamudno sodbo – predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe – ugovor zoper plačilni nalog – pristojna oseba za izdajo plačilnega naloga
Taksna obveznost za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi zoper zamudno sodbo je nastala že dne 10. 12. 2010, dejstvo, da je toženka skupaj s pritožbo vložila tudi predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe, pa na nastanek taksne obveznosti za postopek o navedeni pritožbi nima nobenega vpliva. Na nastanek taksne obveznosti pa ne more vplivati niti dejstvo, da je sporni plačilni nalog z dne 14. 5. 2012 izdala sodnica, ki ni sodelovala pri obravnavanju predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe, in da plačilni nalog ni podpisan, saj plačilnega naloga za takso, ki ga izda sodišče, ni enačiti s sodno odločbo, s katero je odločeno o kakšni pravici.
Zaradi možnosti hitrejšega in bolj racionalnega poslovanja sodišča (saj se zaradi obveznosti plačila sodnih taks postopek ne sme po nepotrebnem podaljševati) ZST-1 izrecno dopušča, da plačilni nalog izda oseba, ki ni sodnik (npr. vpisničar ali druga z razporedom dela določena sodna oseba), pomembno je torej le, da je izdan s strani pristojnega sodišča.
Toženi stranki je bilo ves čas jasno, plačilo katerih del uveljavlja od nje tožeča stranka, v kakšni višini in s kakšno zapadlostjo terjatve v plačilo, tako da dejstev v navedeni smeri ni prerekala. Zato je ta dejstva sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za priznana (1. odst. 214. čl. ZPP) in jih v obravnavani sodbi ni posebej izpostavljalo, ampak le povzelo v okviru povzemanja navedb pravdnih strank.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – plačilo za delo – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Delavec je upravičen do plače po dejanskem delu.
Pri odgovoru na vprašanje, ali lahko delodajalec zakonito odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitev delavca, ki so bile izvršene v času veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki je prenehala veljati, je potrebno upoštevati naravo očitane kršitve. Če je ravnanje delavca, ki se mu očita v opozorilu, vezano na izvrševanje del in nalog po pogodbi o zaposlitvi, ki je s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati, mu delodajalec veljavne pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ne more zakonito odpovedati. Če pa to ravnanje delavca ni vezano na izvrševanje del po pogodbi o zaposlitvi, ki je prenehala veljati (če gre za kršenje splošnih obveznosti iz delovnega razmerja), pa takšno ravnanje delavca lahko predstavlja veljaven temelj za podajo opozorila in kasneje za redno odpoved (veljavne) pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
ZPIZ-1 člen 143, 144, 454. Seznam telesnih okvar poglavje VIII točka 1 a, točka 1b, točka 1c.
invalidnina – telesna okvara
Ker pri tožnici zaradi stanja hrbtenice (degenerativne spremembe) ni podana telesna okvara po nobeni točki veljavnega Seznama telesnih okvar, nima pravice do invalidnine.
nastanek taksne obveznosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – odlog plačila sodne takse
Za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane taksna obveznost takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo - plačilo za delo - povračilo stroškov v zvezi z delom – postavitev izvedenca
Delavec mora ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahtevati v roku 30 dni od dneva vročitve pred pristojnim delovnim sodiščem (tretji odstavek 204. člena ZDR).
Postavitev izvedenca finančne stroke za ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo razlike v plači v tem sporu ni bila potrebna. Sodišče namreč razpolaga z ustreznim znanjem, da lahko preveri zneske v pogodbi o zaposlitvi in v plačilnih listah, za kar ni potrebno izvedensko znanje.
ZDR člen 47, 49, 88, 88/1, 88/1-1, 90, 90/1, 90/3.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - organizacijske spremembe – statusne spremembe - poenotenje plačnega sistema – znižanje plače – nov plačni model
ZDR v 49. členu določa, da delavec v primeru spremembe zakona, kolektivne pogodbe ali splošnega akta delodajalca ohrani vse tiste pravice, ki so (zanj) ugodneje določene v pogodbi o zaposlitvi. Te pravice, vključno s plačo, so lahko v pogodbi o zaposlitvi ugodneje določene kot sicer v navedenih aktih. Glede na pogodben princip delovnega razmerja je to lahko posledica (individualnega) dogovora med delavcem in delodajalcem, lahko pa tudi posledica ugodnejših pravic, dogovorjenih s prenosnikom, ki zavezujejo tudi prevzemnika ob prenosu podjetja po 73. členu ZDR. Vendar to ne pomeni, da so pravice in obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi absolutno nespremenljive. Vedno lahko pride do sporazumne spremembe pogodbe o zaposlitvi (47. člen ZDR). Kadar pa iz utemeljenih poslovnih razlogov preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi (tudi če iz takih razlogov delovnega razmerja pod takimi pogoji ni več mogoče nadaljevati), delodajalec pogodbo lahko odpove in delavcu ponudi sklenitev nove pogodbe pod spremenjenimi pogoji (88. člen ZDR).
ZIU člen 9, 9/3. ZSPJS-L člen 17. ZSS člen 44, 44/1, 44/3, 52. ZSPJS člen 3, 3/3, 3/4, 3a, 3a/4, 3a/5. URS člen 125.
sodnik – plača – znižanje plače – določitev plače – ravnanje v primeru nezakonitosti – sodno varstvo
Tretji odstavek 9. člena ZIU, ki za omejitev učinkov finančne krize začasno, od 1. 1. 2011 do 31. 12. 2011, določa znižanje plač funkcionarjev za znesek v višini 4 % osnovne plače, se za sodnike ne uporablja. Takšna zakonska ureditev je v nasprotju z ZSS kot specialnim zakonom, ki v prvem odstavku 44. člena določa, da ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačilnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan ali položaju, za katerega je imenovan ter da se sodniku plača v trajanju mandata ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS v 52. členu določa, v katerih primerih se lahko plača sodnika zmanjša. Tretji odstavek 9. člena ZIU ne predstavlja vsebinsko skladne celote z ureditvijo v ZSS. V primeru kolizije je zato treba uporabiti zakon, ki je ustavno skladen. To pa je ZSS, ki v določbi 44. člena vsebuje pomembni varovali za ohranjanje nespremenljivosti sodnikove plače kot ene od bistvenih predpostavk za neodvisno delovanje sodstva, kot ga zasleduje 125. člen URS. Takšen pristop narekuje tudi zgodovinska razlaga, saj je bilo pred tem znižanje plač sodnikov določeno tudi v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah ZSS (ZSS, Ur. l. RS, št. 91/2009), ki določa, da se pri določanju osnovnih plač sodnikov uporablja ZZZPF, s katerim so bile plače sodnikov znižane za obdobje od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010. Zaradi navedenih razlogov je tožbeni zahtevek tožnice utemeljen tudi za plačilo razlike v plači, ki je nastala zaradi znižanja za 4 %, saj to znižanje ni bilo zakonito, ker ni bilo določeno v ZSS.
Pri tožniku je bilo zdravljenje poškodbe kolka, ki jo je utrpel pri delu, v spornem obdobju že sanirano (in tudi priznane pravice na podlagi invalidnosti), razvilo pa se je bolezensko stanje, ki se kaže kot izpahi umetnega kolčnega sklepa. Vzrok začasne nezmožnosti za delo je bolezen, zato tožnik neutemeljeno uveljavlja, da je vzrok poškodba pri delu.
Tudi dolžnik mora ravnati v skladu s svojo procesno dolžnostjo in se mora upreti upnikovim trditvam in zanje predložiti dokaze. Upnik namreč ne more zatrjevati dejstev in predložiti dokazov, ki niso v trenutku vložitve predlagane predhodne odredbe javno dostopni. Slednje pa velja za revidirane izkaze letnih poročil, ki jih upnik za leto 2011 preko spletnega portala Ajpesa še ni mogel pregledati.
Samo dejstvo, da dolžnik izkazuje določen bilančni dobiček, pa še ne pomeni, da je dolžnik tudi likviden in to tudi ne kaže na to, da finančno stanje dolžnika ne bi bilo slabo. Izkazana je namreč nelikvidnost dolžnika, saj kratkoročne obveznosti izrazito presegajo kratkoročna sredstva in ob upoštevanju, da ima dolžnik blokirane vse transakcijske račune, predstavlja objektivno nevarnost za uveljavitev upnikove terjatve.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – neuspešno opravljeno poskusno delo
ZJU posebnih določb o podaljšanju poskusnega dela ne vsebuje, zato je potrebno zakonitost podaljšanja poskusnega dela tožnice glede na določbo 5. člena ZJU presojati po ZDR. Ta v 2. odstavku 125. člena določa, da poskusno delo traja največ šest mesecev in se lahko podaljša v primeru začasne odsotnosti z dela.
Tožnica je imela v pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas, dogovorjeno poskusno delo v trajanju dveh mesecev. Ob izteku poskusnega dela je komisija za spremljanje poskusnega dela ugotovila, da poskusnega dela ni opravila in predlagala podaljšanje poskusnega dela še za dva meseca. Ker se lahko po čl. 125/2 ZDR poskusno delo podaljša le zaradi začasne odsotnosti delavca z dela, enostransko podaljšanje poskusnega dela iz razloga „neuspešno opravljenega poskusnega dela“ brez soglasja delavca ni v skladu s to zakonsko določbo. Ker se je v pogodbi dogovorjena poskusna doba iztekla, tožena stranka pa tožnici ni izredno odpovedala pogodbe o zaposlitvi v roku iz 2. odstavka 125. člena ZDR t.j. v 30 dneh, odkar je izvedela za razlog, torej v 30 dneh od dneva, ko je komisija za spremljanje poskusnega dela predsednika sodišča obvestila o tem, da tožnica poskusnega dela ni uspešno opravila, je izpodbijana izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.