Čeprav je bila pri tožniku šele s slikanjem ledvene hrbtenice v sodnem postopku, kar je po dokončnosti izpodbijane odločbe toženca, ugotovljena 40% telesna okvara, je sodišče kot datum nastanka telesne okvara utemeljeno določilo datum mnenja invalidske komisije prve stopnje, ker je imel tožnik že več let težave s hrbtenico in je tudi sodni izvedenec menil, da je bila okvara prisotna že pred slikanjem. Za 40 % telesno okvaro, ki je posledica bolezni, tožnik nima pravice do invalidnine, zato je tožbeni zahtevek na odpravo izpodbijanih odločb in priznanje pravice do invalidnine neutemeljen.
izredna odpoved delavca – razlogi na strani delodajalca
Kršitve, ki jo opredeljuje ZDR v četrti alineji prvega odstavka 112. člena – trikrat zaporedoma oziroma trikrat v obdobju 6 mesecev neizplačilo plačila za delo ob zakonsko oziroma pogodbeno dogovorjenem roku, ni mogoče odpraviti. Delavec lahko poda odpoved iz navedenega razloga šele potem, ko se vsaj trikrat zgodi, da delodajalec ne izplača plače ob zakonsko dogovorjenem roku. Take kršitve pa ni mogoče odpraviti.
Tudi dolžnik mora ravnati v skladu s svojo procesno dolžnostjo in se mora upreti upnikovim trditvam in zanje predložiti dokaze. Upnik namreč ne more zatrjevati dejstev in predložiti dokazov, ki niso v trenutku vložitve predlagane predhodne odredbe javno dostopni. Slednje pa velja za revidirane izkaze letnih poročil, ki jih upnik za leto 2011 preko spletnega portala Ajpesa še ni mogel pregledati.
Samo dejstvo, da dolžnik izkazuje določen bilančni dobiček, pa še ne pomeni, da je dolžnik tudi likviden in to tudi ne kaže na to, da finančno stanje dolžnika ne bi bilo slabo. Izkazana je namreč nelikvidnost dolžnika, saj kratkoročne obveznosti izrazito presegajo kratkoročna sredstva in ob upoštevanju, da ima dolžnik blokirane vse transakcijske račune, predstavlja objektivno nevarnost za uveljavitev upnikove terjatve.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – plačilo za delo – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Delavec je upravičen do plače po dejanskem delu.
Pri odgovoru na vprašanje, ali lahko delodajalec zakonito odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi kršitev delavca, ki so bile izvršene v času veljavnosti pogodbe o zaposlitvi, ki je prenehala veljati, je potrebno upoštevati naravo očitane kršitve. Če je ravnanje delavca, ki se mu očita v opozorilu, vezano na izvrševanje del in nalog po pogodbi o zaposlitvi, ki je s sklenitvijo nove pogodbe o zaposlitvi prenehala veljati, mu delodajalec veljavne pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga ne more zakonito odpovedati. Če pa to ravnanje delavca ni vezano na izvrševanje del po pogodbi o zaposlitvi, ki je prenehala veljati (če gre za kršenje splošnih obveznosti iz delovnega razmerja), pa takšno ravnanje delavca lahko predstavlja veljaven temelj za podajo opozorila in kasneje za redno odpoved (veljavne) pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga.
IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO DRUŽB – KORPORACIJSKO PRAVO
VSM0021437
ZFPPod člen 27. ZGD člen 394, 394/1. ZIZ člen 15. ZPP člen 338, 338/1, 365, 365-2, 366, 366/1. ZZZDR člen 107, 107/1, 109, 113, 113/5.
odgovornost mladoletnega družbenika za obveznosti izbrisane družbe - aktivni družbenik - pasivni družbenik – zakoniti zastopnik
Ravnanje prve dolžnice, kot mladoletne družbenice gospodarske družbe d.o.o., je potrebno presojati po delovanju njenega zakonitega zastopnika, očeta. Zakoniti zastopniki poslovno nesposobnih mladoletnih otrok (torej mladoletnih otrok, ki še niso dopolnili petnajstega leta starosti) so njihovi starši. Zakoniti zastopniki poslovno nesposobnih oseb oblikujejo in izjavljajo voljo v imenu osebe, ki sama nima pravno priznane sposobnosti z lastnimi izjavami volje pridobivati pravice in prevzemati obveznosti. Ker poslovno nesposobna oseba ne more z lastnimi izjavami volje vstopati v pravna razmerja, mora v njenem imenu oblikovati in izjavljati voljo njen zakoniti zastopnik. Zakoniti zastopnik mora tako v imenu poslovno nesposobne osebe oblikovati voljo, potrebno za sklenitev vseh pravnih poslov oziroma opravo vseh drugih pravnih dejanj.
nastanek taksne obveznosti – izvršba na podlagi verodostojne listine – odlog plačila sodne takse
Za pravdni postopek, če je pred njim tekel postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine, nastane taksna obveznost takrat, ko prispe spis k pristojnemu sodišču, pred katerim bo tekel pravdni postopek.
Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino člen 1, 20, 20/2, 22, 37. ZPIZ-1 člen 5, 36, 177, 250, 250/1.
sorazmerni del starostne pokojnine
Tožnik, ki je star 68 let in s 35 leti skupne pokojninske dobe, dopolnjene v Sloveniji in Bosni in Hercegovini (20. člen Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Bosno in Hercegovino) izpolnjuje pogoje za starostno pokojnino po 36. členu ZPIZ-1, ima pravico do sorazmernega dela starostne pokojnine, kljub temu da mu je bila v Bosni in Hercegovini priznana pravica do invalidske pokojnine.
odpoved pogodbe o zaposlitvi – sodno varstvo - plačilo za delo - povračilo stroškov v zvezi z delom – postavitev izvedenca
Delavec mora ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi zahtevati v roku 30 dni od dneva vročitve pred pristojnim delovnim sodiščem (tretji odstavek 204. člena ZDR).
Postavitev izvedenca finančne stroke za ugotovitev utemeljenosti tožbenega zahtevka za plačilo razlike v plači v tem sporu ni bila potrebna. Sodišče namreč razpolaga z ustreznim znanjem, da lahko preveri zneske v pogodbi o zaposlitvi in v plačilnih listah, za kar ni potrebno izvedensko znanje.
ZUTD člen 65, 65/1, 65/1-1, 180. ZZZPB člen 32, 32/1. ZDR člen 4, 4/1, 10, 10/2, 16. ZUP člen 260, 260/1.
denarno nadomestilo med brezposelnostjo – elementi delovnega razmerja
Čeprav tožnik z delodajalcem ni sklenil pisne pogodbe o zaposlitvi, so obstajali vsi elementi delovnega razmerja (tožnik je opravil vožnje v tujino, za katere je prejel plačilo, delo je opravljal osebno, nepretrgano in po navodilih ter pod nadzorom delodajalca), zato od sklenitve delovnega razmerja dalje nima pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo.
odškodninska odgovornost delodajalca – mobing – neenaka obravnava – dokazno breme – nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
Če delavec v sporu navaja dejstva, ki opravičujejo domnevo, da je bil neenako obravnavan ali trpinčen na delovnem mestu, je dokazno breme na strani delodajalca (2. odst. 45. člena ZDR). V takšnem primeru je treba upoštevati ZDR, ki je kot lex specialis v razmerju do OZ, ki ureja odškodninsko odgovornost, uredil določena vprašanja, ki se nanašajo na to področje. ZDR v 6.a in 45. členu ureja prepoved nadlegovanja ter trpinčenja in obveznost varovanja dostojanstva delavca pri delu.
ZSV člen 19, 23, 31b. Pravilnik o ugotavljanju prihrankov in premoženja ter o vrednosti zagotovljene osnovne oskrbe v postopku za dodelitev denarne socialne pomoči člen 5, 5/1, 5/2, 6, 6/1, 6/2, 7.
denarna socialna pomoč – izredna denarna socialna pomoč – premoženje – nepremičnina – materialna ogroženost
Ker je tožnik lastnik hiše, v kateri ne prebiva, in katere vrednost je presegala znesek 60 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (ki je znašal 13.608,00 EUR), ni upravičen do denarne socialne pomoči.
Pri tožniku stanja, nastalega zaradi plačila poračuna električne energije v znesku 313,96, EUR, za katerega je prejel tudi občinsko denarno pomoč v znesku 190,00 EUR, ob tem, da je bil lastnik hiše, v kateri ni bival, v vrednosti 97.075,15 EUR, ni mogoče opredeliti kot materialne ogroženosti, zato ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči.
Toženi stranki je bilo ves čas jasno, plačilo katerih del uveljavlja od nje tožeča stranka, v kakšni višini in s kakšno zapadlostjo terjatve v plačilo, tako da dejstev v navedeni smeri ni prerekala. Zato je ta dejstva sodišče prve stopnje utemeljeno štelo za priznana (1. odst. 214. čl. ZPP) in jih v obravnavani sodbi ni posebej izpostavljalo, ampak le povzelo v okviru povzemanja navedb pravdnih strank.
Tožniku, uživalcu nadomestila za čas čakanja na zaposlitev, je bila z odločbo z dne 12. 5. 2009 od dne 1. 9. 2008 dalje priznana pravica do starostne pokojnine. Hkrati mu je bilo z dokončno in pravnomočno odločbo z dne 12. 5. 2009 izplačilo nadomestila ustavljeno z dnem 31. 8. 2008. S tem je odpadla pravna podlaga za izplačilo nadomestila po 1. 9. 2008, zato je preplačilo tožnik dolžan vrniti tožencu.
plačilo sodne takse – procesna predpostavka – pritožba zoper zamudno sodbo – predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe – ugovor zoper plačilni nalog – pristojna oseba za izdajo plačilnega naloga
Taksna obveznost za plačilo sodne takse za postopek o pritožbi zoper zamudno sodbo je nastala že dne 10. 12. 2010, dejstvo, da je toženka skupaj s pritožbo vložila tudi predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe, pa na nastanek taksne obveznosti za postopek o navedeni pritožbi nima nobenega vpliva. Na nastanek taksne obveznosti pa ne more vplivati niti dejstvo, da je sporni plačilni nalog z dne 14. 5. 2012 izdala sodnica, ki ni sodelovala pri obravnavanju predloga za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti zamudne sodbe, in da plačilni nalog ni podpisan, saj plačilnega naloga za takso, ki ga izda sodišče, ni enačiti s sodno odločbo, s katero je odločeno o kakšni pravici.
Zaradi možnosti hitrejšega in bolj racionalnega poslovanja sodišča (saj se zaradi obveznosti plačila sodnih taks postopek ne sme po nepotrebnem podaljševati) ZST-1 izrecno dopušča, da plačilni nalog izda oseba, ki ni sodnik (npr. vpisničar ali druga z razporedom dela določena sodna oseba), pomembno je torej le, da je izdan s strani pristojnega sodišča.
kolektivni delovni spor – sodelovanje delavcev pri upravljanju – reševanje medsebojnih sporov - sodna pristojnost – arbitraža – sodno varstvo
ZSDU v prvem odstavku 99. člena določa, da spore med svetom delavcev in delodajalcem razrešuje arbitraža. Navedeni člen predpisuje reševanje spora v arbitražnem postopku. Ta nikoli ne more biti neuspešen in se vedno konča z odločbo arbitra (tudi če stranki z njo ne soglašata). Odločitev arbitra (oz. arbitražnega sveta) je namreč dokončna in jo je mogoče izpodbijati pred sodiščem le iz posebej določenih razlogov in po posebnem postopku, kar določa drugi odstavek 104. člena ZSDU.
Za presojo dopustnosti sodnega varstva v kolektivnem delovnem sporu je pomemben predvsem predmet spora. V konkretnem primeru delodajalec uveljavlja zahtevke v zvezi s sodelovanjem delavcev pri upravljanju, in sicer zahteva razveljavitev oziroma ugotovitev ničnosti sklepov zbora delavcev in volilne komisije ter razveljavitev in ugotovitev ničnosti volitev v svet delavcev. Z izjemo spora o razveljavitvi volitev članov sveta delavcev, v katerem je pasivno legitimirana volilna komisija, veljavni zakon s področja sodelovanja delavcev pri upravljanju za odločanje o drugih postavljenih zahtevkih ne predvideva sodnega varstva. Sodno varstvo pred delovnim sodiščem ZSDU (na katerega se predlagatelj v tožbi sklicuje) namreč določa v 33., 44., 53., 83. in 102. členu (gre za spore o zahtevi delavcev za imenovanje delavskega direktorja, spor o pritožbi zoper sklep volilne komisije o zavrnitvi predlogov kandidatov za člane sveta delavcev, neveljavnost volitev članov sveta delavcev in razveljavitev volitev članov sveta delavcev, imenovanje arbitra oziroma predsednika arbitraže). Mimo teh določb nihče (torej tudi ne delodajalec) nima sodnega varstva v tem smislu, da bi s samostojno tožbo oziroma predlogom v kolektivnem delovnem sporu izpodbijal veljavnost sklepov zbora delavcev in zahteval ugotovitev ničnosti volitev sveta delavcev. Ker delodajalec (tako kot kdorkoli drug) nima sodnega varstva za uveljavljanje tovrstnih zahtevkov, vsebinsko odločanje o njih v kolektivnem delovnem sporu ni dopustno.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – izjava o premoženjskem stanju – trditveno breme – dolžnost predložitve podatkov – splošno znana dejstva
Ni dolžnost sodišča, da zbira gradivo, na podlagi katerega nato odloči o zadevi, ampak je stranka tista, ki je dolžna sodišču predložiti podatke o svojem premoženjskem stanju. Le če sodišče dvomi v resničnost njenih navedb, jih lahko po uradni dolžnosti preveri s pridobivanjem uradnih podatkov, pri čemer jih je v primeru, da jih ne more samo pridobiti, dolžna pridobiti stranka
ZPP člen 151, 153, 153/1, 153/3, 167, 167/2, 242, 242/3, 243, 243/3, 244, 244/4, 247, 247/2, 249, 249/1, OZ člen 642.
zavarovanje dokazov pred pravdo – strokovna institucija iz tujine kot izvedenec – izvedenec – sklep o postavitvi izvedenca – pravica izvedenca do povračila stroškov in nagrade – plačilo stroškov – stroški izvedenine – sodni stroški – pravica do izjave
Kadar v sodnem postopku postavi izvedenca sodišče, so stroški izvedenine sodni stroški. Gre za izvirno obveznost države, ki jo zakon s plačilom predujma ter stroškov za izvedenca v celoti prevaljuje na stranke. To pomeni, da je odločitev o podlagi za višino nagrade izvedencu v rokah sodišča in ne stranke, ki je predlagala izvedbo oziroma zavarovanje tega dokaza.
V primeru, ko izvedensko delo opravlja strokovna institucija, se plačilo določi s pogodbo – dogovorom med sodiščem kot naročnikom in izvedencem (bodisi po njegovem ceniku bodisi po njegovem predračunu oziroma ponudbi). Izvedenčevo pravico do plačila stroškov in nagrade je v takih primerih mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava.
Pritožniku je bila kot edinemu dediču prisojena zapuščina z izpodbijanim sklepom, zato nima pravnega interesa za vložitev pritožbe in je treba njegovo pritožbo zavreči kot nedovoljeno.
naročniško razmerje za paket – aneks k pogodbi – naročnina – pogodbena zaveza o neprekinitvi naročniškega razmerja pred potekom 24 mesecev – enostranska odpoved naročniškega razmerja – plačilo zapadlega zneska naročnine – plačilo sorazmernega zneska ugodnosti – nepoštenost pogodbenega določila – pogodbena kazen
Ni sporno, da je toženka s podpisom pogodbe sprejela sporno pogodbeno določilo glede obveznosti plačila sorazmernega zneska ugodnosti. Vendar je toženka obrazloženo navajala, da je takšna pogodbena določba nična v luči določb ZVPot. Sodišče prve stopnje je, štelo, da pogodbeno določilo, ki jo je obravnavalo kot pogodbeno kazen, ni nično. Ob ustrezni trditveni podlagi toženke sploh ni ugotavljalo, ali so podane okoliščine v luči določb o ničnosti nepoštenih pogojev iz 24. člena ZVPot.