ZASP-B člen 26, 26/4. ZASP člen 70, 146, 146/1, 146/1-1, 147, 147/1, 147/1-1, 147/4, 151, 151/2.
obvezno kolektivno upravljanje – male pravice – obvezno kolektivno upravljanje malih pravic – prisilna licenca – odpoved uveljavljanju materialni avtorski pravici – male pravice tujih avtorjev – uporaba tarife
Slovenska kolektivna organizacija da uporabniku dovoljenje tako za uporabo tujega repertoarja kot za domača dela.
V razmerju do avtorjev so naloge kolektivne organizacije ekskluzivne, kar pomeni, da mora slednja v sistemu kolektivnega upravljanja male avtorske pravice upravljati na podlagi samega zakona, pa če avtor in/ali uporabnik to želita, ali ne.
Za upravičenost do izplačila pogodbene kazni je potrebno uporabiti kolektivno pogodbo, ki je veljala v času odpovedi pogodbe o zaposlitvi in ne kolektivne pogodbe, ki je veljala v času pravnomočnosti sodne odločbe, s katero je bila ugotovljena nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Delavec je upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust ob prenehanju delovnega razmerja, če ga do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti. Pri tem se zahteva, da delavec ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega ni mogel izrabiti letnega dopusta še pred prenehanjem delovnega razmerja.
ZZZDR člen 51, 58, 59. ZPP člen 3, 3/3, 286a, 328, 339, 339/2, 339/2-14.
zunajzakonska skupnost – skupno premoženje – zakonska domneva o enakih deležih – določitev drugačnega razmerja – obrazložitev – popravni sklep
Zakonska domneva o enakih deležih zunajzakonskih partnerjev na skupnem premoženju je resda izpodbojna, vendar pa mora določitev drugačnega razmerja temeljiti na dejanskih ugotovitvah o prispevkih obeh partnerjev ter biti v tem smislu tudi čim bolj izčrpno obrazložena, še zlasti, če razmerje med deleži močno odstopa od zakonske domneve. Pri tem je sicer treba opozoriti, da pri določanju deležev ne gre za čisto računsko operacijo, saj se ne upoštevajo zgolj prihodki in odhodki obeh partnerjev, temveč tudi drugi nematerialni prispevki (pomoč, vzgoja otrok ipd.), vendar pa je zato potrebna natančnejša obrazložitev vseh navedenih okoliščin, ki vplivajo na končno odločitev sodišča.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – USTAVNO PRAVO
VSL0077206
URS člen 22, 26. ZOR člen 172. ZPP člen 226, 292. ZP člen 152, 152/6. Uredba o pogojih in načinu prodaje carinskega blaga ter drugem ravnanju s carinskim blagom člen 12.
odgovornost za drugega – odgovornost pravne osebe za škodo, ki jo povzroči njen organ – odgovornost države – protipravnost ravnanja carinskega organa
Ker je bila zasežena žival prodana na predpisan način, ki ga določa zakon, protipravno ravnanje organa toženke ni podano.
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih člen 2, 2/4. ZJC člen 2, 2/1. ZCes-1 člen 3, 3/1. ZDDO člen 71, 71/1.
potni stroški – povrnitev stroškov prevoza – stroški prevoza na delo in z dela – javne ceste – najkrajša pot – pojem in status javnih cest
Določbo 4. odstavka 2. člena Uredbe o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih o tem, da se zaposlenemu prizna kilometrina za razdaljo po najkrajši poti od kraja bivališča do delovnega mesta, če prevoz z javnim prevozom ni možen, je treba interpretiralo tako, da mora biti prevoz po tej poti dejansko možen oziroma dovoljen. Tako kot pri povračilu stroškov prevoza na delo in z dela, ki se poravnajo v višini najcenejšega javnega prevoza, za katerega obstaja dejanska možnost uporabe, tudi za priznanje kilometrine za razdaljo po najkrajši poti velja, da mora biti prevoz po tej poti dejansko možen.
Pri ugotavljanju najkrajše poti je potrebno upoštevati javne ceste v smislu določbe 1. odstavka 2. člena ZJC oziroma 1. odstavka 3. člena ZCes-1.
V nasprotju s sedanjo ureditvijo določanja izklicne cene pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika na javni dražbi bi bila odločitev sodišča, da naj se zaradi splošno znanega vzorca obnašanja kupcev, ki čakajo na ponovne prodaje premoženja v stečaju zaradi pričakovanega znižanje cen, po neuspešni prvi prodaji, ob nadaljnjih prodajah cena zvišuje ne pa znižuje. Na ta način bi se sicer lahko preprečilo pričakovanje kupcev, da bodo v stečajnem postopku za nakup premoženja po nekaj neuspešnih prodajah plačali nižjo ceno od cene, ki bi jo bili sicer pripravljeni plačati glede na razmere na trgu. Če bi se cena ob nadaljnjih prodajah le še zviševala, obstoji namreč teoretična možnost, da bi se premoženje v stečaju prodalo že na prvih javnih dražbah. Sedaj veljavni ZFPPIPP pa takega načina določanja izklicne cene ne predvideva, pač pa v 332 členu kot izklicno ali izhodiščno ceno za prvo prodajo določa ceno, ki ni nižja od polovice vrednosti, ocenjene na podlagi likvidacijske vrednosti, po neuspešni prvi prodaji pa zakon daje sodišču pooblastilo, da v dodatnem sklepu o prodaji določi isto izhodiščno ceno kot v prvem sklepu ali pa nižjo izklicno ceno.
zakonske zamudne obresti – tek zakonskih zamudnih obresti – nadomestilo za uporabo fonogramov – popolnost tožbe
Okoliščina, da je bila trditvena podlaga tožbe, s katero tožeča stranka zahteva plačilo nadomestila za uporabo fonogramov, delno pomanjkljiva, z vidika nastopa zamude ni pomembna. Popolnost tožbe namreč ni materialnopravna predpostavka za nastop zamude. Bistveno je, da je zahtevek za plačilo denarnega zneska jasen oziroma konkretiziran, takšen zahtevek pa je tožeča stranka s tožbo tudi postavila.
Z odstranitvijo dela kovinske ograje je brez dvoma nastala povečana nevarnost za poškodbo uporabnikov terase, kar bi lahko imelo za posledico objektivno odgovornost tretjega toženca. Ne glede na to pa ob normalni uporabi terase, kljub manjkajočemu delu ograje, do obravnavanega škodnega dogodka ne bi moglo priti. Nobenega dvoma ni, da je k tožničinemu padcu odločilno prispevala njena alkoholiziranost, ki je bila po mnenju izvedenke alkoholimetrične stroke tolikšna, da tožnica ni bila sposobna obvladovati svojega telesa, niti ni bila sposobna zaznati preteče nevarnosti. Tožnica je zato v pretežni meri sama odgovorna za nastalo škodo.
Ker je cilj dokazovanja sodišče prepričati o resničnosti trditev strank, tožeči stranki dejstva, da je pripravljalno vlogo dne 21. 10. 2011 poslala sodišču prve stopnje, ni treba dokazovati, sodišče je namreč z dejstvom pravočasnega prejetja navedene vloge že seznanjeno.
Sodišče mora pri presojanju pogoja verjetnosti iz prvega odstavka 272. člena ZIZ presojati tako postopkovne kršitve s strani tožene stranke, kot tudi vsebinsko utemeljenost podane izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, seveda v okviru standarda verjetnosti obstoja terjatve glede na podani sklep o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožene stranke (tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi hude kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja, ker je ta naklepoma ali iz hude malomarnosti po drugi alinei prvega odstavka 111. člena ZDR kršila obveznosti iz delovnega razmerja).
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0071966
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-1, 207, 207/2, 208, 208/1, 211, 318, 338, 338/2343, 343/4. OZ člen 191, 642, 642/1, 642/2.
zamudna sodba – časovne meje pravnomočnosti – iztek roka za vložitev odgovora na tožbo – smrt stranke med postopkom – stranka v postopku – dopustnost pritožbe – prekinitev postopka – nadaljevanje postopka z dediči – podjemna pogodba – vrnitev dela plačila – neupravičena obogatitev
Ker se je rok za odgovor na tožbo iztekel v času drugo toženčevega življenja, je sodišče odločbo lahko izdalo. Časovne meje pravnomočnosti zamudne sodbe glede toženca zajemajo le tista dejstva, ki so nastopila do izteka roka za vložitev odgovora na tožbo.
odmera nepremoženjske škode - odškodnina za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti – odškodnina za strah – odškodnina za pretrpljene telesne bolečine – bodoča škoda
Ker je gotovo bodočo škodo oziroma funkcionalne težave sodišče priznalo pri pravnem naslovu duševnih bolečin zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti, ni mogoče teh priznati še iz naslova prestanih telesnih bolečin.
odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku – dopustnost tožbe – vložitev nadzorstvene pritožbe in rokovnega predloga – prehodne določbe ZVPSBNO
Stališče o nedovoljenosti tožbe je pravilno, saj je tožnik vložil tožbo po odločitvi o izrednem pravnem sredstvu, sprejeti več kot tri leta po pričetku uporabe ZVPSBNO, v tem postopku pa ni vložil niti nadzorstvene pritožbe niti rokovnega predloga.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-11, 481, 481/1, 481/1-2. OZ člen 520, 520/1.
prodajna pogodba – pridržek lastninske pravice – odobritev pravdnih dejanj – pravila postopka v gospodarskih sporih – samostojni podjetnik posameznik
Ker tožeča stranka ni uveljavljala pravice do vrnitve blaga, se na njeno neizkoriščeno pravico, tožena stranka ne more sklicevati v svoji obrambi proti zavezi, da naročeno in prevzeto blago plača.
prevzem dolga - konkludentno ravnanje - konkludentna privolitev v prevzem dolga - venire contra factum proprium - načelo vestnosti in poštenja
Upnik, ki je bil seznanjen s prevzemom dolga ter je na tej podlagi prevzemniku izstavil račun in ga kasneje celo tožil, naj obveznost izpolni, je konkludentno privolil v prevzem dolga.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0075902
ZPP člen 392. ZZZDR člen 60.
sodna poravnava – delna sodna poravnava – ugotavljanje obsega in deleža skupnega premoženja – delitev skupnega premoženja – vpis v zemljiško knjigo – izstavitev zemljiškoknjižne listine
Ni prezreti dejstva, da je tožbeni zahtevek v pravdi P 727/2007 Okrožnega sodišča v Kranju originarna pridobitev lastninske pravice na podlagi pridobivanja skupnega premoženja med zakonsko zvezo na podlagi ZZZDR. O tem sta torej pravdni stranki sklenili delno sodno poravnavo. Na isti podlagi torej tožeča stranka ne more ponovno tožiti. Zato je očitno želela doseči s tožbo spremembo delne sodne poravnave tako, da poleg izplačila v denarju dobi tudi polovico parcele. Vendar za takšen tožbeni zahtevek ni pravne podlage.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0068835
OZ člen 73, 73/4, 111, 131. ZLS člen 33.
poslovna odškodninska odgovornost – neizpolnitev pogodbene obveznosti – negativni pogodbeni interes – pozitivni pogodbeni interes – pogodba, ki jo sklene neupravičena oseba – neobstoječe pogodbeno določilo – vzajemnost pogodbenih obveznosti – kavza – ničnost pogodbe – odškodninska odgovornost neupravičenega zastopnika – škoda zaradi zaupanja – povzročitev škode – rušenje objekta – dovoljenje lastnika objekta – protipravnost ravnanja – navadna škoda
Na podlagi četrtega odstavka 73. člena OZ je odškodninski zavezanec samo neupravičeni zastopnik. Nasprotna pogodbena stranka lahko od neupravičenega zastopnika zahteva le povračilo navadne škode zaradi zaupanja in ne povračila škode v obliki izgubljenega dobička – dobička, ki bi ga dosegla, če bi bila pogodbena zaveza toženke veljavna.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO -
VSL0067979
ZPP člen 319, 319/1.
res iudicata – pravnomočno razsojena stvar – subjektivna identiteta tožbenega zahtevka – objektivna identiteta tožbenega zahtevka – skupno premoženje
Presoja, ali gre za pravnomočno razsojeno stvar, je odvisna od obstoja subjektivne in objektivne identitete tožbenega zahtevka. V skladu z določbo prvega odstavka 319. člena ZPP sicer res postane pravnomočen le izrek sodbe (odločitev o tožbenem predlogu), vendar je treba upoštevati tudi dejansko podlago, na kateri temelji tožbeni predlog.
Drži, da je skupno premoženje nedeljiv materialno pravni pojem, kar pa ne pomeni, da v primeru, da v sodbi (kot v predmetni zadevi) ni upoštevan celoten obseg skupnega premoženja, ni dopustna (nova) tožba.